Jedro

Zakoniti zastopnik tožene stranke se pritožbene obravnave, na katero je bil pravilno vabljen na zaslišanje, ni udeležil, zato izvedba dokaza z njegovim zaslišanjem ni bila mogoča. Ker lahko sodišče v primeru, če se stranka ne odzove sodnemu vabilu na zaslišanje, zasliši samo eno stranko oziroma njenega zakonitega zastopnika, je bila s tem, ko je bil zakoniti zastopnik tožene stranke pravilno vabljen na zaslišanje, pa se naroka ni udeležil, odpravljena uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom z dne 11. 2. 2019 v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožena stranka mora v 15. dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v višini 377,61 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citirano sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki plačati znesek 6.895,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.235,02 EUR za čas od 30. 8. 2016 do plačila in od zneska 5.660,68 EUR za čas od 26. 9. 2016 do plačila, vse v roku 15 dni, pod izvršbo (I. točka izreka). V presežku, to je za glavnico v znesku 396,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo (v zvezi s popravnim sklepom z dne 11. 2. 2019), da je dolžna tožeči stranki povrniti še pravdne stroške v znesku 1.041,74 EUR, v roku 15 dni, pod izvršbo (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo, iz katere izhaja, da jo izpodbija v delu, v katerem ni uspela. Sodišču prve stopnje je očitala, da v postopku ni upoštevalo vseh dejstev in da toženi stranki ni omogočilo zaslišanja, čeprav sta zaslišanje strank predlagali obe pravdni stranki. Trdila je, da tožena stranka ni izvedla take količine del, kot jih je zaračunala toženi stranki in kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje. Višjemu sodišču je predlagala, naj še enkrat prouči vse dokaze in predvsem navedbe tožene stranke in še enkrat vse navedbe glede spornih objektov Š., B. in S. ter vpogleda v zadevo VI Pg 2072/2017. Sodišču prve stopnje je tudi očitala, da ni upoštevalo zaveze tožeče stranke, da izdela obračun del in ga priloži računu. Uveljavljala je pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Na pritožbo je tožeča stranka odgovorila, vendar njen odgovor na pritožbo ni bil pravočasen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Senat pritožbenega sodišča je pritožbo sprva obravnaval na seji. Ugotovil je, da je sodišče prve stopnje zaslišalo zakonitega zastopnika tožeče stranke, ne pa tudi zakonitega zastopnika tožene stranke, ki ga na narok tudi ni vabilo z vabilom za zaslišanje stranke. Glede na navedeno je tožena stranka v pritožbi utemeljeno uveljavljala absolutno bistveno kršitev določb postopka (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Senat pritožbenega sodišča pa je ocenil, da lahko očitano kršitev določb postopka odpravi pritožbeno sodišče samo, tako da zasliši še zakonitega zastopnika tožene stranke (drugi odstavek 347. člena ZPP). Za pripravo in vodenje obravnave je senat pooblastil sodnico poročevalko (četrti odstavek 347. člena ZPP). Poleg tega je odločil, da bo o zadevi sodnica poročevalka tudi odločila kot sodnica posameznica (peti odstavek 347. člena ZPP), saj je ocenil, da ne gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj in da od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja.

6. Pritožbeno sodišče je na naroku dne 11. 10. 2019 izvedlo pritožbeno obravnavo, na katerega sta bili z neosebnim vročanjem vabljeni obe pravdni stranki (16. 9. 2019). Zakoniti zastopnik tožene stranke pa je bil na navedeni narok osebno vabljen tudi z vabilom za zaslišanje stranke. Obe vabili (za toženo stranko in njenega zakonitega zastopnika A. H.) na naslovu D., sta izkazani s fikcijo vročitve. Vabilo na narok je bil toženi stranki s fikcijo (neosebno) vročen 16. 9. 2019, vabilo zakonitemu zastopniku tožene stranke na zaslišanje pa s fikcijo (osebne) vročitve 1. 10. 2019. Pritožbene obravnave se je udeležila le tožeča stranka oziroma njen pooblaščenec, tožena stranka in njen zakoniti zastopnik pa se kljub pravilnemu vabljenju obravnave nista udeležila.

7. Skladno s prvim odstavkom 142. člena ZPP se osebno vročajo tožba, sodna odločba, zoper katero je dovoljena posebna pritožba, izredno pravno sredstvo in nalog za plačilo sodne takse za vlogo iz prvega odstavka 105.a člena tega zakona ter vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan. Osebna vročitev se opravi tako, da se najprej poskuša vročiti osebno naslovniku. Če se tisti, ki mu je treba pisanje vročiti, ne najde v stanovanju, se pisanje vroči tako, da se izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti (prvi odstavek 140. člena ZPP). Če vročitev ni mogoča, se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti (142. člen ZPP). Druga pisanja se vročajo osebno samo, če tako določa zakon ali če sodišče oceni, da je potrebna zaradi listin, ki so priložene v izvirniku, ali iz kakšnega drugega razloga večja previdnost (drugi odstavek 142. člena ZPP). Če ni mogoča vročitev pisanja, ki se vroča neosebno, se vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje pusti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku na naslovu stanovanja oziroma naslovu, vpisanem v register. Šteje se, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku, na kar je treba naslovnika na pisanju posebej opozoriti. Na vročilnici in na pisanju navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je pisanje pustil naslovniku, ter se podpiše. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, na vratih stanovanja pa pusti obvestilo o vročitvi, v katerem je navedeno, kje je pisanje. Šteje se, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo obvestilo o vročitvi pritrjeno na vrata, na kar je treba naslovnika na obvestilu o vročitvi posebej opozoriti. Na obvestilu o vročitvi in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo o vročitvi pustil naslovniku, ter se podpiše. Pošta hrani pisanje 30 dni. Če v tem roku naslovnik pisanja ne dvigne, se pisanje vrne sodišču. O vročitvi, ki je bila opravljena na način iz tega člena, se takoj obvesti sodišče, ki je vročitev odredilo (141. člen ZPP).

8. Iz vročilnice v spisu nadalje izhaja, da je bilo vabilo zakonitemu zastopniku tožene stranke za zaslišanje na pritožbeni obravnavi pravilno vročano osebno. Ker vročitev ni bila mogoča, je vročevalec v njegovem predalčniku (za katerega je pripisal, da ni pritrjen) pustil obvestilo, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Ker pismo v roku ni bilo prevzeto, naslovnikov predalčnik pa ni bil pritrjen oz. je bil neuporaben, se je pismo vrnilo sodišču (142. člen ZPP). Ker se zakoniti zastopnik tožene stranke, kljub pravilnemu vabljenju, brez opravičljivega razloga pritožbene obravnave ni udeležil, izvedba dokaza z njegovim zaslišanjem zaradi razlogov na strani pritožnika ni bila mogoča. Za ponovno vabljenje zakonitega zastopnika na zaslišanje ni bilo podlage. Ker velja pravilo, da lahko sodišče v primeru, če se stranka ne odzove sodnemu vabilu na zaslišanje, zasliši samo eno stranko oziroma njenega zakonitega zastopnika (drugi odstavek 258. člena ZPP), je bila s tem, ko je bil zakoniti zastopnik tožene stranke pravilno vabljen na zaslišanje, pa se na vabilo ni odzval, odpravljena očitana absolutna bistvena kršitev določb postopka.

9. Ker se tožena stranka (enako kot obravnave pred sodiščem prve stopnje) pritožbene obravnave ni udeležila, se skladno z drugim odstavkom 348. člena ZPP šteje, da njene trditve o dejstvih, ki jih je v pritožbi izpodbijala in zatrjevala, niso resnične. Iz tega razloga pritožbene navedbe, s katerimi je tožena stranka izpodbijala ugotovljeno relevantno dejansko stanje, niso utemeljene. S tem pa se izkaže, da pritožbeni očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni utemeljen.

10. Glede na neizpodbito dejansko stanje in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo nobenih razlogov, na katere pazi pri preizkusu pritožbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

11. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožeči stranki sodišče stroškov sestave odgovora na pritožbo ni priznalo1, priznalo pa ji je v skladu z Odvetniško tarifo (OT) nagrado za narok za pritožbeno obravnavo 500 točk (5. točka tarifne št. 20), 10 točk materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT), skupaj 306,00 EUR in potne stroške na razdalji T. ..., L. – Tavčarjeva 9, Ljubljana – T. ..., L. v znesku 3,52 EUR (4,76 km v eno smer, skupaj 9,52 km x 0,37 EUR/km) ter 22 % DDV, vse skupaj 377,61 EUR.

1 Pritožba tožene stranke je bila tožeči stranki pravilno vročana neosebno (list. št. 69a). Ker iz obvestila sodišču o vročitvi pritožbe izhaja, da naslovnik na naslovu ni imel predalčnika oz. je bil le-ta neuporaben ter da je vročevalec 15. 4. 2019 na vratih stanovanja pustil obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka 30 dni, v katerem ga mora naslovnik prevzeti, se šteje, da je bila vročitev opravljena tega dne (drugi odstavek 141. člena ZPP). Z dopisom z dne 14. 10. 2019 je pooblaščenec tožeče stranke pritožbeno sodišče obvestil, da je sodno pisanje prevzel na pošti 20. 4. 2019, in da naj bi iz vročilnice izhajalo, da je imel 30 dnevni rok za prevzem pisanja. To sicer drži, ne pomeni pa, da v obravnavanem primeru ne velja zakonska fikcija vročitve. Tudi iz vročilnice oziroma dokazil, ki jih je pooblaščenec priložil k navedenemu dopisu izhaja, da mu je bila pritožba vročana neosebno in s fikcijo vročena 15. 4. 2019. Ker namreč vročitev ni bila mogoča, naslovnik pa ni imel predalčnika oz. je bil le-ta neuporaben (česar ni izpodbijal), je vročevalec na vratih pustil obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka 30 dni, v katerem ga mora prevzeti. Pri tem je ključno, da iz vročilnice izhaja, da je šlo za neosebno vročitev, in da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo obvestilo o vročitvi pritrjeno na vrata. Glede na navedeno iz dokazil v spisu izhaja, da je bila tožeči stranki pritožba tožene stranke vročana pravilno po pravilih, ki veljajo za neosebno vročanje, in da je bil odgovor na pritožbo, ki je bil vložen po poteku 30 dnevnega roka, vložen prepozno.