Jedro

Odločitev tožene stranke, da projektom po vrstnem redu glede na število doseženih točk odobri sredstva v višini, ki omogočajo izvedbo prijavljenega projekta, ni neskladna z ZUJIK ter javnim razpisom.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport odločil, da se v sofinanciranje ne sprejme projekt tožeče stranke z naslovom „TV oddaja V izložbi“. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožeča stranka podala vlogo na Redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2012 (Ur. list RS, št. 36/12, 42/12, v nadaljevanju: javni razpis). Sestavni del javnega razpisa je tudi navodilo prijaviteljem za izdelavo vloge ter razpisna dokumentacija. V skladu s 7. točko javnega razpisa so lahko bili v sofinanciranje izbrani le tisti projekti, ki so na podlagi ocenjevanja po razpisnih merilih dosegli vsaj polovico vseh možnih točk. Projekt tožeče stranke je ocenila strokovna komisija, na navedeno oceno pa je tožeča stranka imela možnost podaje pripomb, kar je tudi storila. Pripombe je komisija obravnavala ter pripravila končni predlog, na podlagi katerega je bil projekt tožeče stranke ocenjen s skupno 315 točkami. Komisija je menila, da oddaja „V izložbi“ vsebuje pretežno kulturno zabavne vsebine. Točke pri merilu št. 4 in 7 so bile zavedene avtomatično, člani strokovne komisije pa so individualno ocenili projekt po merilih št. 1, 2., 3, 5 in 6. Seštevek vseh točk odraža mnenje komisije, da je predlagani projekt kakovosten in izviren, vendar v njem ni prepoznala večje dodane vrednosti za razvoj slovenske kulture in jezika ter za ohranjanje slovenske kulturne in nacionalne identitete. Prav tako po mnenju komisije ne doprinese pomembno k uresničevanju pravice javnega obveščanja in objektivne obveščenosti ter zagotavljanja rednega in objektivnega ter uravnoteženega predstavljanja političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov. Tudi na podlagi podanih pripomb komisija ni prepoznala pomembnih novih dejstev, ki bi vplivala na spremembo mnenja in oceno komisije. Ker so bila na razpisu na razpolago znatno nižja sredstva kot v preteklih letih, je bila komisija pred alternativo, ali vsakega, ki je presegel polovico točk, predlaga za sofinanciranje v zelo majhnem odstotku, kar bi pomenilo, da številni projekti sploh ne bi mogli biti izvedeni, ali pa predlaga sofinanciranje višje ocenjenih v deležu, s katerim bo projekt dejansko lahko tudi izveden. Druga izbira se je zdela bolj razumna, zato projekta tožeče stranke ni predlagala za sofinanciranje.

Tožeča stranka v tožbi ugovarja, da odločitev ministra nima pravne podlage v predpisih ali sami razpisni dokumentaciji. Gre za neobjektivno odločanje in kršenja zakonskih določb, saj tožeča stranka izpolnjuje vse razpisne pogoje, kar je tudi bilo ugotovljeno v postopku. Prav tako je prejela 315 točk, kar znaša 72,2 % vseh možnih točk. Meni, da bi lahko tožena stranka prijavo zavrnila samo iz razlogov, ki so določeni v razpisu, vendar noben izmed teh razlogov ne obstaja. Sofinanciranje projekta je bilo zavrnjeno iz razlogov, ki se nanašajo na posamična merila, kar pa je v nasprotju z javnim razpisom. Prav tako iz obrazložitve odločbe ne izhaja, da je bil razlog za zavrnitev sofinanciranja, ker bi tožeča stranka prejela manjše število točk od ostalih prijavljenih projektov. Kot utemeljitev odločitve je navedeno, da se zaradi omejenih sredstev ne odobri sofinanciranje projekta. S takšnim ravnanjem je tožeča stranka arbitrarno odločila, ko je brez utemeljenega razloga izločila tožečo stranko iz nadaljnjega postopka. S tem je tudi kršila temeljno načelo transparentnosti tovrstnih postopkov. V točki 7 razpisne dokumentacije je bilo izrecno določeno, da so lahko izbrane le tiste vloge, ki na podlagi ocenjevanja dosegajo vsaj polovico vseh možnih točk. V razpisni dokumentaciji pa ni nikjer določeno, da lahko minister zavrne sofinanciranje določenega projekta, ker le-ta ni dobil nobenih ali ni dobil določeno število točk po posameznem merilu. Prav tako ne izhaja, da lahko strokovna komisija ali minister na podlagi subjektivne presoje ne odobri sofinanciranja. Razen tega si je strokovna komisija pridržala diskrecijsko pravico odločanja o primernosti projekta po izvedenem ocenjevanju in točkovanju, česar pa ne predvideva zakon niti javni razpis. Tako je komisija po izvedenem točkovanju postavila še dodatne pogoje, ki ne izhajajo iz razpisne dokumentacije, zakona ali podzakonskih predpisov. Vsa merila so bila ustrezno ponderirana že v objavi javnega razpisa. Iz obrazložitve odločbe pa je mogoče zaključiti, da je bil projekt izločen iz popolnoma subjektivne ocene članov komisije, ki je ocenila, da so nekateri drugi projekti, ki so po vrednotenju nižje ocenjeni, bolj primerni za sofinanciranje. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo povzema potek postopka javnega razpisa ter ocenjevanje prispelih vlog. Določba javnega razpisa, da mora biti projekt ocenjen vsaj s polovico vseh možnih točk, ne pomeni, da morajo biti vsi projekti, ki so dosegli navedeni prag, sofinancirani. Po določbi 103. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) se v postopkih javnega razpisa financirajo tisti programi oz. projekti, ki so v postopku izbire ocenjeni in ovrednoteni višje. Najslabše ocenjeni projekt, ki je še bil sprejet v sofinanciranje, je na javnem razpisu prejel 355 točk. Trditev, da projekt tožeče stranke ni bil sprejet v sofinanciranje, ker ne bi dosegel najmanjšega števila točk, ali ker pri posameznih merilih ne bi dobil več kot polovico možnih točk, ne drži. Razlog za zavrnitev sofinanciranja je v pomanjkanju sredstev, ki so bila na razpolago. Pri navedeni odločitvi, kateri projekt financirati, pa tudi ni šlo za ponovno ugotavljanje primernosti posameznih projektov, saj so ti bili izbrani glede na število doseženih točk. Podatke o vseh prejemnikih sofinanciranja je bilo mogoče objaviti šele, ko je bil postopek javnega razpisa končan in so bile odločbe vročene vsem strankam. Navedena informacija je bila tudi z aplikacijo EVO objavljena na spletu in dostopna vsem dne 19. 11. 2012. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke v izpodbijani odločbi pravilna, sodišče pa se tudi strinja z razlogi, ki jih je navedla tožena stranka v svoji odločbi, zato se nanje v izogib ponavljanju sklicuje v tej sodbi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). Prav tako tožeča stranka v tožbi ne navaja ničesar, kar bi lahko vplivalo na drugačno odločitev.

V obravnavanem primeru tožeča stranka ne ugovarja ocenjevanju njenega projekta po merilih, ki so bila določena v javnem razpisu, tako da v zadevi ni sporno, da je prejela skupno 315 točk, kar je več kot polovica vseh možnih točk. Za tožečo stranko pa je sporna odločitev tožene stranke, da ne dodeli sredstev vsem projektom, ki so dosegli najmanj polovico točk, kar je bil po javnem razpisu pogoj za upravičenost do sofinanciranja. Navedeno odločitev tožena stranka utemeljuje z znatnim znižanjem sredstev, ki so bila v letu 2012 namenjena za ta namen.

Odločitev tožene stranke, da ne odobri sofinanciranja vseh vlog, ki so presegle predpisani prag števila točk, po mnenju sodišča ne pomeni arbitrarnega odločanja tožene stranka, kot to navaja tožeča stranka v tožbi. V skladu z določbo 103. člena ZUJIK se v primeru postopka javnega razpisa financirajo programi oz. projekti, ki so v postopku izbire ocenjeni oz. ovrednoteni višje. Prav tako je javni razpis določal, da bodo sofinancirane vloge glede na število prijav in višino razpoložljivih sredstev ter rezultate ocenjevanja. Tožena stranka se je tako glede na dejanske okoliščine (število vlog, ki so presegle polovico točk, višino razpoložljivih sredstev) odločila, da projektom po vrstnem redu glede na število doseženih točk odobri sredstva v višini, ki bi omogočala izvedbo prijavljenega projekta. Takšna odločitev je po mnenju sodišča skladna s predpisi, ki v obravnavanem primeru predstavljajo materialnopravno podlago za odločanje o sofinanciranju, prav tako pa je tudi razumna, saj je iz aplikacije EVO razvidno, da izmed vseh prijavljenih projektov le pet projektov ni preseglo predvidenega praga za sofinanciranje. Tako odločitvi, da se s sofinanciranjem zagotovi možnost izvedbe projektov, ki bodo ovrednoteni višje (realizacija projektov pa je tudi namen sofinanciranja), ni arbitrarna in v nasprotju z namenom ZUJIK in javnega razpisa. Navedena odločitev tudi ne pomeni ponovne presoje že ocenjenih projektov, saj se je višina odobrenih sredstev določila glede na število doseženih točk do porabe razpoložljivih sredstev. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da je tožena stranka zavrnila vlogo tožeče stranke, ker naj je bi dosegla potrebnega števila točk po posameznih merilih. Za takšno trditev ni nobene podlage v podatkih spisa in izpodbijani odločbi, niti takšen pogoj ni bil določen v javnem razpisu. Prav tako ne drži navedba tožeče stranke, da so bili sofinancirani projekti, ki so bili ocenjeni nižje kot njen projekt. Iz aplikacije EVO, ki je dostopna tudi na spletu, izhaja, da je bil zadnji projekt, za katerega je bilo odobreno sofinanciranje, ocenjen s 355 točkami, kar je več, kot je prejela tožeča stranka. Nadalje sodišče ugotavlja, da je bil postopek izveden v skladu s Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov, ki ureja postopanje ministrstva v postopkih izbire kulturnih programov in projektov, ki se financirajo na podlagi javnega razpisa, zato je neutemeljen tožbeni ugovor, da je bil postopek netransparenten.

Po povedanem je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena (ZUS-1). Zavrnitev tožbe se nanaša tudi na zavrnitev zahtevka tožeče stranka za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.