Jedro

Ker tožnik v zbirni vlogi ni izpolnil polj, predvidenih za označitev vrste pomoči, se šteje, da zahtevki za neposredna plačila niso bili postavljeni, kar pomeni, da v zadevi ne gre za molk organa v smislu četrtega odstavka 222. člena ZUP.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahtevek tožnika za povračilo stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je bila pritožba, ki jo je tožnik vložil zaradi molka Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, zavržena. Pritožba po mnenju ministrstva ni dovoljena, ker je bilo v zadevi že pravnomočno odločeno in ker v zadevi tudi ne gre za molk prvostopnega organa. Tožnik je v postopku navedel, da je v letu 2005 podal zahtevek za neposredna plačila na obrazcu D na enotah rabe od 001 do 017, z odločbo št. 321-22-043842-2005-25-005 z dne 6. 12. 2005 pa je bilo odločeno le o zahtevku na enoti rabe 001. V ta namen mu je bila priznana pravica do neposrednega plačila za pšenico na površini 0,41 ha v višini 121,97 EUR. Zoper navedeno odločbo je tožnik vložil pritožbo, v kateri je navajal, da je organ na prvi stopnji odločil le o zahtevku za enoto rabe 001. Z odločbo št. 33012-1221/2006 z dne 27. 3. 2007 je ministrstvo pritožbo zavrnilo z obrazložitvijo, da iz dokumentov zadeve izhaja, da je tožnik na obrazcu „D-Zahtevek za pomoči na površino za leto 2005“ zahtevek uveljavljal le za enoto rabe 001. Glede na navedeno je upravni organ na prvi stopnji po mnenju pritožbenega organa pravilno odločal samo o tem zahtevku. Zoper odločitev je tožnik vložil tožbo na Upravno sodišče Republike Slovenije, ki je s sodbo opr. št. U 321/2007-7 z dne 23. 10. 2008 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v obrazložitvi kontradiktorno navedlo, da je prvostopni organ pravilno odločil glede tožnikovega zahtevka za pomoč na površino v postavki 001 za 0,41 ha kmetijske površine in da prvostopni organ ni odločil o vseh zahtevkih, ki jih je tožnik postavil v vlogi. Ker je, kot navaja ministrstvo, dokončen, pravnomočen in zavezujoč le izrek sodbe, upravni organ ni dolžan storiti ničesar več. Sodba je postala pravnomočna dne 23. 10. 2008, kar pomeni, da je postopek v zadevi uveljavljanja neposrednih plačil v letih 2005 pravnomočno končan. Glede na navedeno je bilo po mnenju ministrstva treba pritožbo v skladu s četrto alinejo prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/1999 s spremembami; nadaljevanju: ZUP) zavreči. V tožbi tožnik izpodbijanemu sklepu nasprotuje in navaja, da je bilo Upravno sodišče Republike Slovenije v sodbi opr. št. U 321/2007-7 mnenja, da je prvostopni organ pravilno odločil glede tožnikovega zahtevka za pomoči na površino za leto 2005 v postavki 001, da pa ni odločil o vseh tožnikovih zahtevkih, ki jih je tožnik postavil v vlogi. Tožnik je namreč v obrazcu D vpisal 17 enot rabe, pri tem pa je pri vsakem zahtevku izpolnil prvo rubriko obrazca in številko enote rabe, drugo rubriko obrazca (skupna površina dejanske rabe enote), tretjo rubriko obrazca (površina posamezne vrste kmetijske rastline v ha in a) in četrto rubriko obrazca (šifra kmetijske rastline), rubriko „EKO 0“ pa je izpolnil le pri prvo navedeni enoti rabe, kjer je označil, da uveljavlja zahtevek za poljščine (POL). Po stališču Upravnega sodišča Republike Slovenije bi moral zato upravni organ upoštevati zadosti jasno izraženo voljo tožnika na obrazcu D, da uveljavlja pomoči na površino za leto 2005 tudi za enote rabe od 002 do 017 obrazca D. O zahtevkih na obrazcu D za te enote rabe zato po presoji sodišča sploh še ni bilo odločeno, pred odločitvijo pa bi moral upravni organ, kolikor je bil mnenja, da je pomanjkljivost takšne narave, da onemogoča odločanje, od tožnika zahtevati dopolnitev vloge. Po prejemu sodbe je tožnik upravnemu organu posredoval dopolnjen obrazec D, ki ga je v rubriki EKO 0 ustrezno popravil. Ker upravni organ napotkom sodišča ni sledil, je izpodbijana odločitev o zavrženju pritožbe napačna. Tožnik zato sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo upravnemu organu v ponovno odločanje, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka.

V odgovoru na tožbo toženka navaja, da Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2005 (Ur. l. RS, št. 22/2005, 48/2005) v osmem odstavku 9. člena določa, da je moral nosilec kmetijskega gospodarstva zbirno vlogo ali njen računalniški izpis s predpisanimi prilogami poslati priporočeno na pošto na naslov Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja v času od 1. aprila do 31. maja 2005. V 21. členu Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 (Ur. l. EU, L 141/18 z dne 30. 4. 2004) pa je določeno, da ima zahtevek, predložen po tem roku, za posledico enoprocentno znižanje plačila v znesku na delovni dan, do katerega bi bil kmet upravičen, če bi predložil zahtevek v roku. V drugem odstavku pa uredba določa, da se v primeru, ko je zamuda daljša od 25 koledarskih dni, šteje, da je zahtevek nesprejemljiv. Navedeno po mnenju ministrstva pomeni, da stranke po 25. 6. 2005 ne morejo vlagati ali spreminjati zahtevkov.

V vlogi, vloženi dne 4. 6. 2009, tožnik dodaja, da v pritožbi ni postavil novega zahtevka, niti ni zahtevka z dne 10. 5. 2005 spreminjal, temveč ga je v skladu z napotilom Upravnega sodišča Republike Slovenije le naknadno dopolnil. Po njegovem mnenju zato ni utemeljen ugovor toženke, da je zahtevek postavil prepozno.

V pripravljalni vlogi, vloženi dne 17. 6. 2009, toženka pripominja, da zahtevkov za EKO 0 za enote rabe od 002 do 017 tožnik do 14. 1. 2009 (do vložitve pritožbe) ni podal, zaradi česar prvostopni organ o teh zahtevkih niti ni imel možnosti odločati. V obravnavani zadevi zato po njenem mnenju tudi ne gre za molk organa.

K točki 1 izreka: Tožba ni utemeljena.

Za odločitev v zadevi je bistveno vprašanje, ali je tožnik na obrazcu D zbirne vloge za leto 2005 (Zahtevek za pomoči na površino za leto 2005) uveljavljal zahtevke za neposredna plačila na površino tudi za enote rabe od številke 002 do 017. Iz podatkov upravnega spisa je razvidno, da je tožnik na omenjenem obrazcu zbirne vloge v za to predvidena polja vpisal številke enot rabe zemljišč v uporabi, njihovo površino ter šifro kmetijske rastline, polje EKO 0 obrazca, kamor je bilo treba vpisati vrsto pomoči, ki jo prosilec uveljavlja, pa je izpolnil samo za prvo vpisano številko enote rabe (001), med tem ko je polja obrazca, predvidena za vpis ostalih številk enot rabe (od 002 do 017), pustil prazna.

Zaradi tako pomanjkljivo izpolnjenega obrazca D je po presoji sodišča - ne glede na stališče, izraženo v obrazložitvi sodbe opr. št. U 321/2007-7 z dne 23. 10. 2008 - treba šteti, da zahtevek ni bil postavljen za vse tiste enote rabe, za katere tožnik ni vpisal vrste pomoči (POL, KRM, HML, SEM, LUP, PRO, OLJ, PPR ali E), ki jo uveljavlja. Za te enote rabe zato tožnik tudi ne more biti upravičen do neposrednih plačil na površino. Postopek dodeljevanja neposrednih plačil v kmetijstvu je po svoji naravi specifičen postopek, v katerem mora biti vsem prosilcem zagotovljeno, da se pod enakimi pogoji potegujejo za razpoložljiva sredstva. Zaradi navedenega ter zaradi omejene količine denarnih sredstev, ki so na razpolago za razdelitev, je postopek odločanja strogo formaliziran, teži pa se tudi k hitrosti in ekonomičnosti. Vloge se obravnavajo po vnaprej določenih specialnih pravilih, prosilci pa so pri izpolnjevanju vlog dolžni upoštevati priložena navodila za izpolnjevanje obrazcev, ki podrobneje predpisujejo način izpolnjevanja vloge. Na to, da je treba v polju EKO 0 obrazca D vpisati vrsto pomoči iz šifranta vrst oz. skupin kmetijskih površin za vsako enoto rabe posebej, so bili prosilci opozorjeni v Navodilih za izpolnjevanje obrazcev, ki jih je za leto 2005 pripravila Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. V teh navodilih je bilo tudi navedeno, da prosilec do pomoči ne bo upravičen, če bo rubrika EKO 0 ostala neoznačena oz. neizpolnjena (točka 11, str. 19).

Glede na obrazloženo je pravilno stališče ministrstva, da v obravnavani zadevi ni šlo za molk prvostopnega organa v smislu četrtega odstavka 222. člena ZUP. Navedeno pomeni, da je bila pritožba, ki jo je tožnik naslovil na ministrstvo, pravilno zavržena kot nedopustna, saj je bila zahteva za neposredna plačila za enote rabe od številke 002 do številke 017 vložena prepozno, to je po poteku roka, določenega za vlaganje zahtevkov (3. točka prvega odstavka 129. člena ZUP).

Ker je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, sklep pa je po presoji sodišča tudi pravilen in na zakonu utemeljen, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 105/2006, 62/2010; v nadaljevanju: ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

K točki 2 izreka: Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.