Jedro

Tako pa je okoliščina, da je osumljenec v inkriminiranem obdobju svoje delo opravljal na Okrožnem sodišču v X, ki nastopa v vlogi oškodovanca, in katerega organizacijska enota je tudi Okrajno sodišče v X, takšne narave, da bi pri udeležencih postopka oziroma v očeh javnosti, ko tudi niso izključena osebna poznanstva, lahko ustvarila dvom o nepristranskosti sodišča oziroma okrnila videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v X.

Izrek

Za postopek se določi Okrajno sodišče v Y.

Obrazložitev

1. Okrajni sodnik A. A. je 3. 10. 2023 podal predlog za prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrajnega sodišča v X I Kpd 58456/2023. V utemeljitev navaja, da je osumljena oseba, ki je v inkriminiranem obdobju svoje delo opravljala na Okrožnem sodišču v X, ki nastopa v vlogi oškodovanca, in katerega organizacijska enota je tudi Okrajno sodišče v X. Zaradi izključitve slehernih dvomov, ki bi lahko v očeh javnosti ali pri strankah postopka vzbudile kakršnekoli pomisleke v zvezi z nepristranskostjo in s tem okrnile zunanji videz nepristranskosti pri postopanju v zadevi, je na podlagi prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 429. členom ZKP predlagal prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče z območja Višjega sodišča v X. 2. Predlog je utemeljen.

3. Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4. Po ustaljeni sodni praksi1 sicer poznanstva med sodniki oziroma med delavci v pravosodju, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica in predstavljajo kolegialne odnose, praviloma niso tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Vendar pa mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da pri strankah postopka in v javnosti vselej tudi navzven daje vtis nepristranskosti odločanja. Pravica do nepristranskega sojenja tako vsebuje hkrati zahtevo, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti (t.i. objektivni vidik nepristranskosti). Nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne funkcije na posameznih sodiščih je treba namreč ocenjevati tudi po zunanjem izrazu, torej po tem, kako lahko (ne)pristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Ni dovolj, da sodišče v postopku odloča nepristransko, ampak mora biti sodišče tudi sestavljeno tako, da ne obstajajo nikakršne okoliščine, ki bi vzbudile dvom o videzu nepristranskosti sodnikov.

5. Upoštevaje navedeno je višje sodišče pri svoji odločitvi izhajalo iz stališča, da mora biti nepristranskost in neodvisnost sodišča razvidna tudi navzven in da jo je treba ocenjevati tudi po tem, kako lahko (ne)pristranskost razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Tako pa je okoliščina, da je osumljenec v inkriminiranem obdobju svoje delo opravljal na Okrožnem sodišču v X, ki nastopa v vlogi oškodovanca, in katerega organizacijska enota je tudi Okrajno sodišče v X, takšne narave, da bi pri udeležencih postopka oziroma v očeh javnosti, ko tudi niso izključena osebna poznanstva, lahko ustvarila dvom o nepristranskosti sodišča oziroma okrnila videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v X. Zato je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.

6. Po obrazloženem je višje sodišče predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugodilo in na podlagi prvega odstavka 35. člena ZKP za obravnavanje v tem postopku in morebitnem nadaljnjem postopku določilo Okrajno sodišče v Y. 7. Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).

1 Prim. sklepe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Kr 44/2018 z dne 4. 10. 2018, I Kr 44922/2017 z dne 10. 9. 2018, I Kr 7493/2021 z dne 18. 3. 2021, I Kr 8712/2016 z dne 3. 6. 2021, I Kr 33524/2021 z dne 23. 12. 2021 in druge.