Jedro

Da bi sodišče prve stopnje lahko odločilo o tožbenem zahtevku na prenehanje in prepoved nadaljnjih vznemirjanj, mora najprej ugotoviti, ali je električni pastir postavljen na zemljišču tožeče stranke ali ne, in če je postavljen, v katerem delu. To je dolžno ugotoviti, ni pa dolžno urejati meje med pravdnima strankama, kot da bi šlo za mejni spor. Če sta toženca izvrševala svoja lastninska upravičenja na svojem zemljišču, tožnici do varstva lastninske pravice na nepremičnini nista upravičeni.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi v celoti, pritožbi tožeče stranke pa delno, tako da se sodbo sodišča prve stopnje v odločitvi pod točko II/2 potrdi in se v tem delu pritožba tožeče stranke zavrne.

V preostalem delu pa se izpodbijana sodba razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožencema naložilo, da tožnicama dopustita, da na zajetju, ki se nahaja na parcelni številki 436/2, k.o. ... sami ali s pomočjo izpolnitvenih pomočnikov namestita vodovodni ventil za dotok vode do stanovanjske hiše ... in opravita morebitna druga potrebna dela v ta namen. Tožencema je naložilo tudi, da odstranita električni pastir skupaj s postavljenimi količki ter odstranita gnoj okrog stanovanjske hiše ..., ki stoji na nepremičnini 438/2 k.o. ... ter da opustita vožnje od javne ceste preko severnega dela parcele 442 k.o. ... mimo južnega dela stanovanjske hiše ... in naprej preko severnega dela parcele 441 k.o. ... do parcele 436/2 k.o. ... Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek tožnic v delu, ko zahtevata, da sta toženca dolžna namestiti vodovodni ventil za dotok vode do stanovanjske hiše ... na svoje stroške in opustiti vsakršne posege na nepremičnini parc. št. 434/7, k.o. ..., zlasti v njenem severozahodnem delu, ki meji na občinsko pot parc. št. 434/13 k.o. ... in opustiti vožnjo po tej parceli. Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka.

Zoper sodbo se pritožujeta obe pravdni stranki.

Tožeča stranka se zoper zavrnilni del sodbe pritožuje iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da tožbenemu zahtevku ugodi v celoti, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču v ponovno sojenje. Sodišču očita bistveno kršitev pravil postopka, saj je zadnji narok opravilo 14.1.2010, sodbo pa je izdalo na dan 9.2.2010. Meni, da je sodišče prve stopnje kršilo določilo 285. člena ZPP, ker je zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca geodetske stroke. Ne strinja se z delno zavrnitvijo zahtevka, ki se nanaša na vodovod. Sodišče je sicer opravilo ogled na kraju samem, vendar si vodnega zajetja ni ogledalo od blizu. Ni sprejemljivo stališče sodišča, da toženca nista zakrivila, da je hiša tožnic ostala brez vodovoda. Tožnici sta kot dokaz predlagali ne samo dokaz s postavitvijo izvedenca vodovodne stroke, temveč tudi odkop pri rezervoarju do ventila in do cevi v hišo, da se ugotovi razlog prekinitve vode. Glede zavrnitve zahtevka na opustitev košnje na delu parcele 434/7, k.o. ... je sodišče prve stopnje napačno dokazno ocenilo izpoved priče N.S. Sploh pa je bilo zahtevi tožeče stranke za delno obnovo geodetskega postopka delno ugodeno in sporna javna cesta še ni dokončno odmerjena. Zaključek sodišča, da se je cesta pomaknila v parcelo 434/7, k.o. ..., je napačen. Soglasje Občine ... za uživanje te parcele, je nezakonito. Sodišče si pri odločanju v zvezi s tem delom zahtevka ni pomagalo z izvedencem geometrom, temveč je odločitev oprlo na nepravnomočen geodetski postopek. Priča N.S. pa ni zanesljiva. Poti, ki jo tudi uporabljata toženca na travniku na parc. št. 434/7 k.o. ..., si sodišče ni ogledalo na kraju samem, pač pa je mimo navajanja tožene stranke vpogledalo v stare podatke iz zemljiške knjige. Prav tako se tožnici ne strinjata z odločitvijo o stroških.

Tožena stranka se pritožuje zoper ugodilni del sodbe iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da se sodišče ni izjasnilo o vlogi drugo tožeče stranke. Neutemeljeno je sodišče ugodilo zahtevku tožeče stranke glede vodovoda, saj je tožeča stranka z novimi navedbami prekludirana. Zmotna je ugotovitev sodišča, da sta tožnici leta 2003 ostali brez vode, saj je dokazni postopek pokazal, da se je to zgodilo že leta 1998. Od takrat dalje ni bilo več koriščenja vode s strani tožnic. Ni razlogov o tem, kako je sodišče zaključilo, da naj bi tožeča stranka služnost pridobila na podlagi priposestvovanja. Ker tožeča stranka ni izkazala upravičenja uporabe vode, ni jasno, kako je sodišče dovolilo namestitev vodnega ventila. Neutemeljena je tudi odločitev sodišča glede odstranitve električnega pastirja in hlevskega gnoja, saj tožena stranka pastirja ni postavila na nepremičnini tožečih strank. Vse, kar je tožena stranka postavila, je postavila na svojem zemljišču. Tožena stranka je pred vložitvijo tožbe prestavila električni pastir za pol metra v svoje, od tistega, kar sta priči J. in M. ugotovila glede poteka meje med spornima parcelama. Sploh pa priči J. ne more biti poznana trasa pastirja, ki je predmet tega postopka, saj je v taki postavitvi ni videl. Glede voženj po parc. št. 441 in 442 k.o. ... sta toženi stranki že od vsega začetka zatrjevali priposestvovanje služnostne poti, ki je delno tudi vpisana v zemljiško knjigo.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo tožeče stranke predlaga zavrnitev pritožbe tožeče stranke.

Pritožba tožeče stranke je delno utemeljena, pritožba tožene stranke pa je utemeljena v celoti.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek, ki se nanaša na prepoved voženj tožencema po parc. št. 434/7 k.o. ... v delu, kjer se prične lomiti, od tam pa prečno preko parcele 434/7 k.o. ..., ki jih izvršujeta v smeri jugozahoda nato prečno preko parcele v smeri proti jugovzhodu do parc. št. 424 k.o. ... in obratno v tej smeri. Toženca sta zanikala, da bi po parceli tožeče stranke 434/7 k.o. ... vozila. Trdila sta, da uporabljala pot 434/12 k.o. ... Sodišče prve stopnje je z ogledom na kraju samem in s pomočjo fotografij tožeče stranke ter izpiska za parc. št. 434/12 k.o. ... ugotovilo, da je tožena stranka za prevoze iz gozda na parc. št. 424 k.o. ... uporabljala pot 434/12 k.o. ... Ker tožeča stranka trditev o vožnji po parceli 434/7 levo in desno, ni dokazala, je v tem delu njen zahtevek utemeljeno zavrnilo. Navedbe tožeče stranke o tem, da so predniki uporabljali pot "Ozare" predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto (337. člen ZPP). Dokazno oceno o vožnji po parceli tožeče stranke 434/7 k.o. ... je sodišče prve stopnje opravilo skrbno. Ker je na podlagi ogleda na kraju samem in izpiska iz zemljiške knjige za parc. št . 434/12 k.o. ..., ugotovilo, da toženca opravljata prevoze dejansko po tej parceli 434/12 k.o. ..., kolesnice po parceli 434/7 k.o. ... pa niso vidne, tožeča stranka odločitev v tem delu neutemeljeno izpodbija.

Glede zahtevka tožeče stranke za namestitev ventila na vodnem zajetju, ki stoji na parceli tožene stranke, tožena stranka v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da sodba v tem delu nima razlogov. Ker sodbe v tem delu ni moč preizkusiti, je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Iz razlogov sodbe izhaja zgolj, da sodišče sprejema novo pravno podlago zahtevka tožeče stranke, pri čemer pa za tak zaključek sodišče prve stopnje ni izvajalo dokazov, ki jih je predlagala tožeča stranka v vlogi z dne 12.10.2009 (list. št. 150). Prav tako ni razlogov o tem, kdaj naj bi priposestvovanje začelo teči in o priposestvovalni dobi. V ponovljenem postopku bo potrebno izvesti predlagane dokaze o zatrjevanem priposestvovanju tožeče stranke, po potrebi tudi dokazni predlog tožeče stranke s postavitvijo izvedenca vodovodne stroke, ki ga je predlagala tožeča stranka, in odločitev obrazložiti tako, da jo bo moč preizkusiti.

Zahtevku za odstranitev električnega pastirja in odstranitve hlevskega gnoja je sodišče prve stopnje ugodilo. Svojo odločitev je oprlo na izpovedbo geodeta P. J. ter na ugotovitev, da je med stanovanjsko hišo 438/2 še en del parcele št. 441, ki je v lasti tožečih strank. Iz izpovedbe priče P.J. izhaja, da se ne spomni, na čigavem zemljišču je potekal električni pastir, v nadaljevanju pa, da je bil del pastirja postavljen na parceli št. 438/1 (last tožene stranke). Ko mu je sodišče prve stopnje predočilo fotografiji pod C1 se ni spomnil, ali so takrat koli stali tam. Izpovedal je tudi, da se za nazaj težko spomni, kaj delal. Tako tožena stranka utemeljeno v pritožbi izpostavlja verodostojnost priče J., na katero je sodišče prve stopnje svojo odločitev o ugoditvi zahtevka utemeljilo. Da bi sodišče prve stopnje lahko odločilo o tožbenem zahtevku na prenehanje in prepoved nadaljnjih vznemirjanj, mora najprej ugotoviti, ali je električni pastir postavljen na zemljišču tožeče stranke ali ne, in če je postavljen, v katerem delu. To je dolžno ugotoviti, ni pa dolžno urejati meje med pravdnima strankama, kot da bi šlo za mejni spor. Če sta toženca izvrševala svoja lastninska upravičenja na svojem zemljišču, tožnici do varstva lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 438/2 nista upravičeni.

Sodišče prve stopnje je v točki I/3 izreka sodbe tožencema prepovedalo vožnje od javne ceste nato pa preko severnega dela parcele 442 k.o. ... mimo južnega dela stanovanjske hiše ... številka in naprej preko severnega dela parcele 441 k.o. ... do parcele 436/2 k.o. ... Ugotovilo je, da je v zemljiški knjigi na parc. št. 438/2 k.o. ..., ki je v lasti tožeče stranke, vpisana služnostna pravica hoje, vožnje in živinogonje po obstoječi poti, ki v naravi ni vidna, v korist vsakokratnemu lastniku parc. št. 440 k.o. ..., sedaj last tožene stranke. Glede na to, da je tožena stranka ugovarjala, da je navedeno pot, ki poteka tudi po parc. št. 441 in 442 k.o. ..., priposestvovala, bi se sodišče prve stopnje moralo do tega ugovora opredeliti. Ker tega ni storilo, na kar utemeljeno in obširno v pritožbi izpostavlja tožena stranka, je zagrešilo kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba tako o odločilnem dejstvu, ki ga zatrjuje tožena stranka, nima razlogov.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na prepovedi posegov košnje v nepremičnino parc. št. 434/7, ki je v lasti tožeče stranke. Svojo odločitev je oprlo na izpovedbo priče N.S., ki je izpovedal, da je prišlo do širitve občinske ceste v parc. št. 434/6 k.o. ... Ali se parc. št. 434/13 nahaja na območju občinske ceste (podatki zemljiške knjige tega ne potrjujejo), za katero je Občina toženi stranki dovolila košnjo, iz obrazložitve sklepa ne izhaja. Za sporni trikotnik, ki ga kosi tožena stranka, sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali se nahaja na parceli tožeče stranke. Za parc. št. 434/13 k.o. ... je ugotovilo, da gre za javno dobro, česar pa podatki zemljiške knjige (priloga C7) ne potrjujejo, na kar tožeča stranka utemeljeno opozarja. Izpisek (C7) tako ne potrjuje, da je parcela št. 413/13 k.o. ... last Občine ..., ki je toženi stranki košnjo dovolila. Ker meje med nepremičninami pravdnih strank sodišče prve stopnje ni ugotovilo, svoje odločitve tudi ni moglo ustrezno obrazložiti.

Ker sodba sodišča prve stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožeče stranke delno ugodilo, toženi stranki pa v celoti in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v točki I/1,2,3 in II/1 ter v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Takšne kršitve namreč ni moglo samo odpraviti, ker bo pravdni stranki le na obrazloženo sodbo sodišča prve stopnje omogočena učinkovita ustavno zagotovljena pravica do pravnega sredstva (1. odstavek 354. člena ZPP v povezavi s 25. členom Ustave RS).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje obrazložiti svojo odločitev o tem, ali je tožeča stranka priposestvovala stvarno služnosti do koriščenja vodovoda. O tem namreč sodba nima razlogov. Glede ostalih zatrjevanih posegov pa bo moralo po pravilih o dokaznem bremenu, ki ga nosita tožnici, ugotoviti, kje v naravi potekajo meje med pravdnimi strankami in se opredeliti do ugovora tožene stranke o priposestvovanju poti na parcelni številki 441. in 442. k.o. ... Le tako bo sodišče prve stopnje lahko odločalo o upravičenosti tožeče stranke do stvarnopravnega varstva za prepoved vznemirjanj lastninske pravice, ki pripada lastniku (oz. domnevnemu lastniku ).

Ker je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP)