Jedro

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s stališčem sodišča prve stopnje, po katerem je določba splošnih pogojev iz 10. točke 1. odstavka 9. člena le-teh jasna. Kot takšna ne dopušča razlage, po kateri bi bilo zavarovancu možno izpodbijati domnevo, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, na podlagi katerega bi bila tožena stranka dolžna plačati tožniku 3.577,25 EUR z obrestmi. Tožniku je naložilo, da toženi stranki povrne pravdne stroške.

Proti sodbi se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Graja stališče sodišča prve stopnje, po katerem naj bi splošni pogoji v 9. členu izrecno ne dopuščali možnosti zavarovanca, da dokaže nasprotno, da nezgoda ni nastala zaradi delovanja alkohola. Iz same dikcije določbe 10. točke 1. odstavka 9. člena Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb namreč ni povsem jasno ali gre za domnevo ali fikcijo. Zato je treba to določilo razlagati tako, da dopušča možnost izpodbijati domnevo, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola na zavarovanca. Sodišče bi moralo torej izvesti po tožniku predlagane dokaze, s katerimi je le-ta skušal izpodbijati domnevo vzročne zveze med njegovo alkoholiziranostjo in nezgodo. Nemožnost izpodbijanja vzročne zveze med vinjenosti in nezgodo pa je tudi v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi oziroma moralnimi načeli in je torej takšno določilo nično. Pri tem se pritožba sklicuje na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, ki jo citira. Pritožba opozarja še na to, da je bilo v pravdni zadevi, v kateri je tožnik tožil povzročitelje škode odločeno, da so le-ti solidarno odgovorni za škodo, ki mu je nastala v škodnem dogodku.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s stališčem sodišča prve stopnje, po katerem je določba splošnih pogojev iz 10. točke 1. odstavka 9. člena le-teh jasna. Kot takšna ne dopušča razlage, po kateri bi bilo zavarovancu možno izpodbijati domnevo, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola. Svoje stališče oziroma razumevanje omenjene določbe splošnih pogojev je prvo sodišče razumno in prepričljivo utemeljilo v razlogih sodbe, na katere se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče sklicuje. Res je, da je v pritožbi citirana odločba Višjega sodišča v Ljubljani zavzela stališče, da je takšno pogodbeno določilo nično. Vendar ne gre za ustaljeno sodno prakso, nasprotno, obstajajo tudi odločbe, ki razumevajo obravnavano pogodbeno določilo enako kot sodišče prve stopnje (npr. odločba Višjega sodišča v Celju pod opr. št. Cp 1584/2005, čeprav ne gre za identičen primer pa tudi razlogi odločbe Vrhovnega sodišča RS pod opr. št. II Ips 300/2007). Ob takšni razlagi pogodbenega določila pa seveda prvemu sodišču ni bilo treba izvajati dokazov v smeri izpodbijanja neizpodbojne domneve o vzročni zvezi med tožnikovo vinjenostjo in nezgodo. Zato je prvostopna sodba v dejanskem in pravnem pogledu pravilna in zakonita, pritožba ni utemeljena in jo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo.