Jedro

Pri tožniku je podana preostala delovna zmožnost v okviru III. kategorije invalidnosti, saj je zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oz. dela na drugem delovnem mestu z omejitvami. Zato tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravijo odločbe tožene stranke št. ... z dne 11. 8. 2014 v zvezi z odločbo št. ... z dne 28. 3. 2014 ter se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine. V sodnem postopku je sodišče ugotavljalo tožnikovo zdravstveno stanje in v povezavi s tem njegovo preostalo delovno zmožnost, predvsem ali je pri tožniku podana I. kategorija invalidnosti. Pridobilo je izvedensko mnenje izvedenskega organa, v katerem sta sodelovala kot člana izvedenec s področja medicine dela, prometa in športa ter s področja psihiatrije. Ugotovljeno je bilo, da delazmožnost tožnika ni v celoti zgubljena ter, da je pri njemu podana preostala delovna zmožnost v okviru III. kategorije invalidnosti, od 15. 6. 2009 dalje, zaradi bolezni 70 % in poškodb izven dela 30 %. S psihiatrične strani je depresivno razpoloženje dostopno zdravljenju, najmanj v smislu omejitve simptomatike. Ugotovljena je bila obstruktivna motnja lažje stopnje in svetovana nadaljnja bronhodilatatorna terapija. Ugotovljena obojestranska naglušnost je lažje stopnje.

2. Pritožuje se tožnik in v pritožbi navaja, da je bolan in sedaj ne more pri tožencu dobiti pokojnine za lažje in spodobno življenje. Kako je bolan, ve le sam.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - v nadaljevanju: ZPP). Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004; ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 11. 8. 2014, s katero se je zavrnila pritožba tožnika zoper odločbo Območne enote A. z dne 28. 3. 2014. S slednjo je bilo odločeno, da se zahteva za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja zavrne in da je zavarovanec še nadalje invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni (70 %) ter poškodbe izven dela (30 %) od 15. 6. 2009 dalje in nima pravice do invalidske pokojnine ter da kontrolni pregled ni potreben.

6. Pravna podlaga v predmetni zadevi je, upoštevajoč datum vložitve zahtevka, Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami; ZPIZ-1). Določilo 60. člena določa, da je invalidnost po tem zakonu podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene skladno s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta oz. za poklicno napredovanje. Invalidnost se razvršča v tri kategorije. V prvo kategorijo se razvrstijo zavarovanci, ki niso zmožni opravljati organiziranega pridobitnega dela ali če je pri njih podana poklicna invalidnost in nimajo več preostale delovne zmožnosti. V II. kategorijo so razvrščeni zavarovanci, katerih delovna zmožnost je zmanjšana za 50 % ali več. V III. kategorijo se razvrstijo zavarovanci, kateri z ali brez predhodne poklicne rehabilitacije niso več zmožni za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravljajo določeno delo s polovico polnega delovnega časa, oz. če je njihova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 %, ali če še lahko delajo v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa niso zmožni za delo na delovnem mestu, na katerega so razporejeni. Pogoji za pridobitev pravice do invalidske pokojnine so določeni v 67. členu ZPIZ-1. V 1. alineji tega člena je določeno, da pridobi pravico do invalidske pokojnine zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije, v 2. alineji je določeno, da pridobi pravico do invalidske pokojnine tudi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let; v 3. alineji je določeno, da pridobi pravico do invalidske pokojnine tudi zavarovanec, pri katerem je nastala II. oz. III. kategorija invalidnosti, ki mu ni zagotovljena prerazporeditev, ker je dopolnil 63. let starosti.

7. Tožnik ne izpolnjuje pogoje iz 2. in 3. alineje 67. člena ZPIZ-1, prav tako pa pri njemu ni podana I. kategorija invalidnosti. Navedeno je bilo ugotovljeno tudi pred prvostopenjskim sodiščem s pomočjo strokovnjakov medicine dela, prometa in športa ter psihiatrije, ki so kot sodni izvedenci podali svoj izvid in mnenje v izvedenskem mnenju z dne 18. 3. 2015. 8. Ni mogoče slediti navedbam pritožnika, da zgolj on pozna svoje zdravstveno stanje. Delazmožnost tožnika se je ugotavljala na podlagi preučitve celotne dokumentacije v sodnem in upravnem spisu ter v zdravstvenem kartonu in po osebnem pregledu tožnika.

9. Pri tožniku je bilo s strani izvedencev ugotovljeno, da je pri njemu podana preostala delovna zmožnost v okviru III. kategorije invalidnosti in da je zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oz. dela na drugem delovnem mestu z omejitvami, psihofizično lahko in nezahtevno delo, ročno premeščanje bremen do 5 kg s skupno maso bremen v izmeni do 150 kg, z desno zgornjo okončino lahko opravlja delo do 80 stopinj odročitve in predročitve v rami, v ugodnih mikroklimatskih razmerah, brez izpostavljenosti dražečim snovem in zračnih onesnaženj nad 2/3 dovoljene vrednosti, brez nočnega dela ter brez vsiljenega tempa in ritma. V ospredju je neozdravljena depresivna simptomatika pri preprosteje strukturirani osebnosti in elementi psihoorganskega sindroma. Zaradi bronhialne astme je potrebna kontrola pulmologa. S spirometrijo je bila ugotovljena obstruktivna motnja lažje stopnje in svetovana nadaljnja bronhodilatatorna terapija. Zaradi vratnega bolečinskega sindroma in težav z desno ramo po poškodbi je fiziater svetoval fizioterapijo. Obojestranska naglušnost je le lažje stopnje. Ob tako ugotovljenem zdravstvenem stanju tožnika ni podana invalidnost I. kategorije, kakor je to določena v 60. členu ZPIZ-1, saj je pri tožniku podana preostala delovna zmožnost. 10. Pritožnik v pritožbi ne navede ničesar takega, na kar ni odgovorilo že prvostopenjsko sodišče, s katerimi ugotovitvami in pravnimi zaključki se pritožbeno sodišče v celoti strinja.

11. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.