Jedro

Ker z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici obveznosti ali njegovi pravni koristi, ne gre za upravni akt, kot ga za vodenje upravnega spora zahteva določba 2. člena ZUS-1. V obravnavanem primeru tudi ne gre za primer iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1, ki določa, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

Izrek

Tožba se zavrže. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe v 1. točki izreka ugotovila, da je odločba gradbenega inšpektorja št. 06122-1757/2008/11-4207 z dne 15. 9. 2008, s katero je bilo tožniku v 2. točki izreka naloženo, da v postavljenem roku odstrani leseno vrtno lopo, enokapni nadstrešek v podaljšku vzhodne strešine te lope in armiranobetonsko talno ploščo, vse v tam navedenih dimenzijah in na zemljišču parc. št. 813/16 k.o. ..., postala izvršljiva 18. 10. 2008 in dovolila njeno izvršbo. V 2. točki izreka je bil tožniku določen naknadni rok za izpolnitev obveznosti, in sicer do 10. 11. 2010, v nasprotnem primeru bo izvršbo opravil pooblaščeni izvajalec.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je inšpektor ob kontrolnem inšpekcijskem ogledu 13. 7. 2010 ugotovil, da investitor ni odstranil nelegalno zgrajenih objektov. Še več, do njih je izvedel preplastitev z asfaltno prevleko površine okoli 100 m2, kar dokazuje, da nima namena izpolniti inšpekcijske obveznosti.

Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil in v razlogih navedel, da se njegove pritožbene navedbe ne nanašajo na samo izvršbo, ampak na odločbo, ki se izvršuje. Ti razlogi zato vložene pritožbe ne utemeljujejo.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja, saj meni, da je izpodbijani sklep nezakonit. Navaja, da je v pritožbi navedel, da bi mu z odstranitvijo objektov nastala nepopravljiva škoda, ker je objekt v celoti zgrajen in bo prišlo do njegove legalizacije. Že prejšnja lastnika nepremičnin sta 31. 7. 2008 na občino vložila predlog za spremembo namembnosti zemljišča, saj v kamniški občini poteka postopek za spremembe in dopolnitve občinskih planskih dokumentov. Javna razgrnitev je predvidena za drugo polovico tega leta. Tudi sam je z vlogo z dne 19. 9. 2008 za isto parcelo predlagal spremembo PUP. Objekt stoji namreč okoli 100 m od poseljenega območja in je prostor primeren za izvajanje kmečkega turizma. Sodišču predlaga, naj odpravi izpodbijani upravni akt in izda začasno odredbo, s katero se odloži izvršitev sklepa o izvršbi do sprejema prostorskega urbanističnega plana občine ... V zvezi s tem navaja, da je vrednost zgrajenega objekta najmanj 50.000,00 EUR, zato bo z rušenjem nastala nepopravljiva škoda, saj je s svojo majhno plačo in kasneje z borno pokojnino težko prigaral denar za objekt. Ker je pokojnina zelo nizka, škode ne bo mogoče nadomestiti. Poleg tega je rušenje zanj tudi psihično taka obremenitev, da bo vplivala na njegovo zdravje, ki mu ga v nobenem primeru ne bo mogoče povrniti.

K 1. točki izreka V skladu z določbo 1. odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji; v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Upravni akt v smislu določb ZUS-1 je tisti akt, s katerim organ odloči o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi (2. odstavek 2. člena ZUS-1).

Ker z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici obveznosti ali njegovi pravni koristi, ne gre za upravni akt, kot ga za vodenje upravnega spora zahteva omenjena določba ZUS-1. O tožnikovi obveznosti, da odstrani nelegalno zgrajene objekte, je bilo namreč odločeno že z izvršilnim naslovom, to je z inšpekcijsko odločbo z dne 15. 9. 2008. S sklepom o dovolitvi izvršbe pa se tožniku naložena obveznost le prisilno izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, je ne spreminja ali na drug način posega v njegove pravice ali pravni koristi. Kaj takega ne izhaja niti iz tožbenih navedb, saj tožnik ne zatrjuje, da je naloženo obveznost izpolnil. Na njegovo obveznost pa ne vplivajo niti zatrjevane možnosti o legalizaciji objekta po predhodno izvedeni spremembi namembnosti zemljišča, v zvezi s katero je postopek šele v teku.

Poleg tega v obravnavanem primeru ne gre za primer iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1, ki določa, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Mednje sklep o dovolitvi izvršbe ne sodi.

Ker je tožba vložena zoper upravni akt, ki ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati, je sodišče v skladu z določbo 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo. Tako stališče je Vrhovno sodišče doslej potrdilo že v več svojih sklepih, med drugih opr. št. I Up 253/2009 z dne 9. 7. 2009, I Up 100/2009 z dne 21. 10. 2009, I Up 278/2010 z dne 21. 10. 2010. K 2. točki izreka V skladu z določbo 2. odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta, do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z njegovo izvršitvijo tožniku prizadela težko popravljiva škoda.

Navedeno pomeni, da je procesna predpostavka za odločanje o taki zadevi obstoj dopustne tožbe v upravnem sporu. Ker je bilo zanjo ugotovljeno, da v obravnavanem primeru ni dovoljena, je sodišče zavrglo tudi predlog za izdajo začasne odredbe.