Jedro

Del dejanskega stanja je tudi ugotovitev organa, v čem je vloga stranke nepopolna ali nerazumljiva, torej zakaj ni možna njena vsebinska obravnava. Vsebina poziva stranki na odpravo pomanjkljivosti vloge takšne obrazložitve ne nadomešča, saj poziv pomeni le seznanitev stranke z ugotovitvijo organa, da je vloga nepopolna oziroma nerazumljiva, in navodilo, kako naj vlogo popravi oziroma dopolni.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji št. O-19-170 z dne 22. 2. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je toženka zavrgla vlogo tožnice, ki se je prijavila na Javni razpis Fundacije za šport za sofinanciranje gradnje športnih objektov in površin za šport v naravi v letih 2019, 2020 in 2021 (v nadaljevanju Javni razpis), in sicer s programom »...« na področju gradnje športnih objektov in površin za šport v naravi. Iz obrazložitve izhaja, da je toženka na podlagi Pravilnika o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Pravilnik) 12. 10. 2018 v Uradnem listu RS št. 66/18 objavila Javni razpis, ki v 5. točki ureja vsebino tiskane vloge, in sicer v drugem odstavku določa, da mora tiskana vloga vsebovati izpolnjen, podpisan in žigosan prijavni obrazec FŠO 2019-O za področje gradnje športnih objektov in površin za šport v naravi, skupaj z obveznimi prilogami, med katerimi je tudi soglasje lastnika zemljišča in objekta k prijavljenemu programu. Pristojna komisija za javni razpis je pri obravnavi tožničine vloge ugotovila, da je tožnica predložila le izpolnjen, podpisan in žigosan FŠO 2019-O obrazec, ni pa priložila obveznih prilog, tj. soglasja lastnika zemljišča in objekta k prijavljenemu programu. Zato so tožnico pozvali k dopolnitvi, vendar tožnica v roku vloge ni dopolnila skladno s pisnim pozivom, saj ni predložila soglasja lastnika zemljišča in objekta k prijavljenemu programu, ampak drugo dokumentacijo, ki je ni mogoče šteti za navedeno soglasje. Organ je tožničino vlogo v skladu z drugim odstavkom 26. člena Zakona o športu (v nadaljevanju ZŠpo-1) zavrgel. 2. Tožnica zoper izpodbijani sklep vlaga tožbo. Uvodoma utemeljuje obstoj procesnih predpostavk po Zakonu o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), to je, da je izpodbijani sklep upravni akt v smislu ZUS-1, ker je toženka nosilka javnih pooblastil, ker je izpodbijani sklep upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja o njeni vlogi za dodelitev financiranja končan in ker zoper izpodbijani sklep ni pritožbe. Sklicuje se na odločitev Upravnega sodišča RS v zadevi I U 1390/2018. Oporeka ugotovitvi toženke, da ni predložila soglasja lastnika zemljišča in objekta za izvajanje programa, saj je pravočasno posredovala pogodbo o brezplačni uporabi območja ..., sklenjeno med njo in RS oziroma v njenem imenu Ministrstvom za obrambo, ki tako soglasje vsebuje. Dejansko stanje naj bi bilo zato nepravilno in nepopolno ugotovljeno in ni bil pravilno uporabljen zakon. Poleg tega je toženka napravila bistveno kršitev pravil postopka in kršila 22. člen Ustave Republike Slovenije, saj se v izpodbijanem sklepu do vsebine navedene pogodbe ni z ničemer opredelila in ni pojasnila, zakaj naj ne bi zadoščalo soglasje v pogodbi. Po predhodnih razpisih je toženka že trikrat odobrila in izplačala sredstva tožnici za isti objekt, in sicer ravno na podlagi pogodbe. Predhodno je šlo za sofinanciranje montažnega servisnega objekta za potrebe tekmovalne proge, obnovo asfaltne podlage na obstoječi tekmovalni progi in ureditev posameznih elementov na tekmovalni progi, sedaj pa prosi za sofinanciranje izgradnje tekmovalne proge; ta dela pa so primerljiva s prej sofinanciranimi deli. Sklicuje se na 2. in 4. člen pogodbe, ki določata, da lastnik soglaša, da tožnica usposobi nepremičnine, da bodo ustrezale kriterijem za šolo varne vožnje in testiranje vozil ter za izvedbo športnih tekmovanj, in trdi, da so bila dela iz zavržene vloge namenjena ravno za ta namen. Da pogodba vključuje soglasje lastnika za izvedbo del, ki so predmet zavržene vloge za sofinanciranje, naj bi dodatno utemeljevalo tudi gradbeno dovoljenje, izdano investitorju (RS, Ministrstvo za obrambo) za vsa dela, ki so predmet vloge (in tudi druga, ki bistveno presegajo obseg in zahtevnost del, ki so predmet sofinanciranja), pri čemer je investitor tožnici dal izrecno pooblastilo, da v okviru svojih pogodbenih storitev ureja postopke za pridobivanje projektnih pogojev, za pridobivanje soglasij, za vložitev vloge za izdajo gradbenega dovoljenja... Tako naj ne bi bilo dvoma, da so dela, ki so predmet vloge za sofinanciranje, v okviru pogodbenih storitev. Trdi še, da je zavračanje vlog s strani toženke posledica pravdnih postopkov, ki so tekli ali še tečejo med strankama pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, in da gre za način „discipliniranja“ tožnice, kar naj bi izhajalo tudi iz padajoče višine zneskov prejetih sredstev v obdobju od leta 2015 do 2019. Izpodbijana odločba naj bi bila izdana 22. 2. 2019, tožnici pa je bila vročena šele 10. 5. 2019, zato meni, da gre za zavlačevanje, kar naj bi bil en od manevrov, s katerim se odlaga izplačilo sredstev in onemogoča izvajanje programov. Predlaga naj sodišče odpravi izpodbijani sklep, zahteva pa tudi povrnitev stroškov upravnega spora s pripadki.

3. Toženka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe in zahteva povračilo priglašenih stroškov postopka s pripadki. Navaja, da je komisija pri pregledu tožničine vloge in pogodbe ugotovila, da se nanaša na ureditev steze za izvajanje šole varne vožnje na območju ..., pri čemer je lastnik dovolil primarno ureditev steze na svojem zemljišču. Trdi, da je bila steza po pogodbi že zgrajena, za naknadne prilagoditve oz. preureditve pa je lastnik izrecno zapisal, da niso predmet soglasja po pogodbi in je tožnica dolžna zanje (kamor sodi tudi izvedba del po zavrženi vlogi) pridobiti naknadno novo soglasje lastnika. Tožnico je zato pozvala k dopolnitvi vloge s predložitvijo ustreznega soglasja lastnika. Ker je tožnica ponovno predložila isto pogodbo, je bilo treba njeno vlogo zavreči. Tožnici je poznano določilo 12. člena oziroma drugega odstavka 8. člena pogodbe, ki določa, da mora kot sopogodbenik vsa naknadna vlaganja pridobiti novo soglasje. Poziv k dopolnitvi naj bi bil dovolj jasen, da bi tožnica iz njega morala spoznati, da zahteva novo soglasje, ki se nanaša na naknadna vlaganja, tolmačenje pogodbe tožnici pa ni stvar toženke. Meni, da sama pogodba ne predstavlja soglasja za naknadna vlaganja v stezo, temveč zgolj soglasje za primarno izvedbo del, ki pa so bila nesporno že zaključena.

4. Tožba je utemeljena.

5. Z izpodbijanim sklepom je toženka zavrgla tožničino vlogo za odobritev sofinanciranja programov, ki so bili predmet Javnega razpisa toženke za sofinanciranje gradnje športnih objektov in površin za šport v naravi v letih 2019, 2020 in 2021, in se pri tem oprla na 26. člen ZŠpo-1, po katerem, če vlagatelj vloge ne dopolni v zahtevanem roku, izvajalec razpisa vlogo zavrže s sklepom.

6. Z izpodbijanim sklepom je bil končan postopek odločanja o tožničini vlogi na javnem razpisu. Zoper ta sklep je zato skladno z drugim odstavkom 5. člena ZUS-1 dovoljeno sodno varstvo v upravnem sporu, sklep pa mora biti prav iz tega razloga tudi obrazložen. Brez obrazložitve namreč sodno varstvo ne more biti učinkovito, saj brez nje ni mogoč preizkus pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve.

7. Vsebino obrazložitve določa 214. člen ZUP, ki ga je v tem primeru treba uporabiti na podlagi 18. člena ZŠpo-1. Iz navedene določbe ZUP izhaja, da mora obrazložitev med drugim obsegati ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je to oprto, ter razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev, navedeno v izreku.

8. Sodišče pritrjuje tožnici, da izpodbijani sklep nima razlogov v smislu zgoraj povedanega, zato je izpodbijani sklep nezakonit že iz tega razloga. Del dejanskega stanja v primeru, kakršen je obravnavani, je namreč tudi ugotovitev organa, v čem je vloga stranke nepopolna ali nerazumljiva, torej zakaj ni možna njena vsebinska obravnava. Vsebina poziva stranki na odpravo pomanjkljivosti vloge takšne obrazložitve ne nadomešča, saj poziv pomeni le seznanitev stranke z ugotovitvijo organa, da je vloga nepopolna oziroma nerazumljiva, in navodilo, kako naj vlogo popravi oziroma dopolni.

9. Pomanjkljive obrazložitve pa tudi ne morejo nadomestiti navedbe toženke, podane v tem upravnem sporu. Razlogi za sprejeto odločitev morajo namreč biti navedeni v obrazložitvi izpodbijanega akta, saj je predmet sodne presoje v upravnem sporu njegova zakonitost. Z dopolnjevanjem razlogov, ki bi jih moral vsebovati že izpodbijani akti, bi bila tako tožniku odvzeta možnost do učinkovitega pravnega sredstva. Odgovor na tožbo je zato namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti te odločbe.

10. Ker so bila v obravnavanem primeru pri odločanju bistveno kršena pravila postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo organu v ponovni postopek, v katerem naj tožena stranka, ob upoštevanju stališča sodišča, ki se tiče postopka, o zadevi ponovno odloči. Glede na razlog odprave izpodbijanega akta sodišče ni presojalo ostalih tožbenih ugovorov, ki za odločitev niso pomembni. Na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1 je odločilo na seji, brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

11. Sodišče je tožnici priznalo stroške iz drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v višini 285,00 EUR. Ob povečanju za 22 % DDV tako znaša nagrada za tožbo 347,70 EUR. Zadeva je bila namreč rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopal odvetnik. Sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo vrnjena po uradni dolžnosti (op. 6.1./c taksne tarife Zakona o sodnih taksah).