Jedro

Zgoraj navedena določila 83. člena DZ se zato po logiki stvari (iz 22. člena ZFPPIPP) lahko uveljavijo le, kadar je kot lastnik na premoženju, ki naj bi bilo skupno premoženje, vknjižen stečajni dolžnik. Fikcije o prijavi terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic so določene v korist oseb, katerih položaj bi bil prizadet v stečajnem postopku, če se ne bi upoštevale. Temu so namenjena tudi navedena določila 83. člena DZ, ko bi bile sicer pravice zakoncev oziroma bivših zakoncev stečajnega dolžnika prizadete, če se ne bi upoštevale. Če upravitelj meni, da je stečajni dolžnik (so)lastnik premoženja, na katerem je kot lastnik vknjižen drugi zakonec oziroma bivši zakonec, tega ne more reševati stečajno sodišče. Ta vprašanja je treba rešiti v pravdnem postopku kot matičnem postopku za ugotavljanje skupnega premoženja, ki je kontradiktoren in v katerem ima drugi, ki je vknjižen kot lastnik premoženja, možnost izjave o stališčih stečajnega upravitelja, ki jih pretrese pravdno sodišče, uveljaviti pa je mogoče tudi vsa pravna sredstva, ki so dopustna v pravdnem postopku. Postopek preizkusa terjatev v stečajnem postopku pa ni temu namenjen. 83. člen DZ je tako mogoče uporabiti le, ko je kot lastnik vknjižen stečajni dolžnik, z njim se varujejo pravice drugega zakonca; zakon mu priznava polovični delež na premoženju, ki je skupno premoženje, lahko pa uveljavlja večji delež; če upravitelj polovični ali večji delež prereka, ga mora drugi uveljaviti v pravdnem postopku. Pritožba ima prav, da je razlaga, kot sta jo uporabila upravitelj in sodišče prve stopnje, neustavna, saj s sklepom o preizkusu terjatev, ki s stališča pritožnice niti ni bil izdan v kontradiktornem postopku in vse do prejema izpodbijanega sklepa v njem ni sodelovala (in tudi ni mogla sodelovati), ni mogoče poseči v vknjiženo lastninsko pravico tretjega, ki sploh ni stranka tega postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijani 2. točki izreka ter v 1. točki izreka glede obstoja izločitvenih pravic razveljavi in se upraviteljev predlog glede ugotovitve skupnega premoženja zavrže. V preostalem delu se pritožba zavrže. II. Stečajni dolžnik je dolžen v roku 15 dni povrniti pritožnici njene stroške pritožbenega postopka v znesku 784,00 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic oziroma izločitvenih pravic, odločilo tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 7. 5. 2021, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa; (2.) ugotovilo, da je nepremičnina ID znak: parcela 19/7 skupno premoženje stečajnega dolžnika A. A. ter B. A. in da je delež stečajnega dolžnika A. A. na tem skupnem premoženju enak ½ ter se posledično na ime in v korist stečajnega dolžnika A. A. vknjiži lastninska pravica na nepremičnini ID znak: parcela 19/7 do ½ (prvi odstavek), o priznanih izločitvenih pravicah pa se odloči tako, kot to izhaja iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 7. 5. 2021, ki je sestavni del tega izreka, in se upravitelju naloži, da stvari, glede katerih je priznana izločitvena pravica, izroči upniku, kot to izhaja iz končnega seznama, v delu, ki se nanaša na izločitvene pravice (drugi odstavek).

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila B. A. Navedla je, da se zoper sklep v celoti pritožuje. Pritožnica je lastnica celotne nepremičnine parc. št. 19/7, k.o. ..., kar je razvidno iz zemljiške knjige. Sodišče je zmotno ugotovilo, da naj bi ta nepremičnina spadala v skupno premoženje ter da je delež pritožnice zgolj ena polovica, in sicer ob zmotni interpretaciji tretjega in petega odstavka 83. člena Družinskega zakonika – DZ. Ta določila je mogoče uporabiti le, ko je kot lastnik na skupnem premoženju vknjižen stečajni dolžnik, nasprotne razlage pa so nezakonite in neustavne, pri čemer se sklicuje na 22. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Vse fikcije o prijavah terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic v postopkih zaradi insolventnosti so določene v korist oseb, ki niso insolventni dolžnik, vendar jih zakon ščiti, ko upravitelju nalaga, da njihovo pravico upošteva, saj je z njo največkrat seznanjen na podlagi javnih podatkov. Vsekakor pa fikcije iz 83. člena DZ ni mogoče razlagati v škodo oseb, ki niso stečajni dolžnik, saj pri tem pride do neustavnega in nezakonitega položaja. Gre za poseg v zasebno lastnino in dejansko za razlastitev na podlagi fikcije. Kršen je tudi 6. člen Evropske konvencije za varstvo človekovih pravic – EKČP. S posegom v njeno lastninsko pravico je bila pritožnica obveščena šele z vročitvijo izpodbijanega sklepa. Ob tem pa ta nepremičnina ne predstavlja skupnega premoženja. Priglasila je tudi stroške postopka s pritožbo.

3. Stečajni dolžnik je odgovoril, da se s pritožbo strinja, pritožnica je nakup nepremičnine sama financirala iz svojega posebnega premoženja.

4. Upravitelj je na pritožbo odgovoril, da ta ni utemeljena. Odločitev je v skladu s 83. členom ZFPPIPP in gre za skupno premoženje.

5. Pritožba je delno utemeljena, delno pa ni dovoljena.

6. V zadevi je nesporno, da je kot izključna lastnica v zemljiško knjigo vknjižena pritožnica.

7. V skladu s 83. členom DZ v postopku osebnega stečaja nad zakoncem sodišče, ki vodi ta postopek, s sklepom o preizkusu izločitvenih pravic na predlog upravitelja določi, da je delež stečajnega dolžnika na skupnem premoženju enak polovici, razen če je drug zakonec vložil prijavo izločitvene pravice iz petega odstavka tega člena (tretji odstavek); če je po presoji upravitelja delež stečajnega dolžnika na skupnem premoženju večji od polovice, mora upravitelj kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika zahtevati določitev deleža stečajnega dolžnika (prvi stavek četrtega odstavka); drug zakonec lahko v postopku osebnega stečaja nad zakoncem vloži prijavo izločitvene pravice, s katero uveljavlja, da je njegov delež na skupnem premoženju večji. Če drugi zakonec take prijave ne vloži, se šteje, da je v postopku osebnega stečaja prijavil izločitveno pravico na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici (peti odstavek). V skladu z 2. točko prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP je izločitvena pravica pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njegovo lastninsko pravico na nepremičnini.

8. Izločitvena pravica tako lahko obstaja le na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik. V obravnavani zadevi je kot lastnica vpisana oziroma vknjižena le pritožnica. Zato ni bilo podlage v zakonu, da bi pritožnica vložila prijavo izločitvene pravice. Zgoraj navedena določila 83. člena DZ se zato po logiki stvari (iz 22. člena ZFPPIPP) lahko uveljavijo le, kadar je kot lastnik na premoženju, ki naj bi bilo skupno premoženje, vknjižen stečajni dolžnik. Pritožba ima zato prav, da je v izpodbijanem sklepu materialno pravo napačno uporabljeno. Prav tako ima pritožba prav, ko navaja, da so fikcije o prijavi terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic določene v korist oseb, katerih položaj bi bil prizadet v stečajnem postopku, če se ne bi upoštevale. Temu so namenjena tudi navedena določila 83. člena DZ, ko bi bile sicer pravice zakoncev oziroma bivših zakoncev stečajnega dolžnika prizadete, če se ne bi upoštevale.

9. Ali neko premoženje, glede katerega stečajni dolžnik ni vknjižen kot solastnik ali skupni lastnik, predstavlja skupno premoženje, ni stvar stečajnega postopka. Če upravitelj meni, da je stečajni dolžnik (so)lastnik premoženja, na katerem je kot lastnik vknjižen drugi zakonec oziroma bivši zakonec, tega ne more reševati stečajno sodišče. Ta vprašanja je treba rešiti v pravdnem postopku kot matičnem postopku za ugotavljanje skupnega premoženja, ki je kontradiktoren in v katerem ima drugi, ki je vknjižen kot lastnik premoženja, možnost izjave o stališčih stečajnega upravitelja, ki jih pretrese pravdno sodišče, uveljaviti pa je mogoče tudi vsa pravna sredstva, ki so dopustna v pravdnem postopku. Postopek preizkusa terjatev v stečajnem postopku pa ni temu namenjen. 83. člen DZ je tako mogoče uporabiti le, ko je kot lastnik vknjižen stečajni dolžnik, z njim se varujejo pravice drugega zakonca; zakon mu priznava polovični delež na premoženju, ki je skupno premoženje, lahko pa uveljavlja večji delež; če upravitelj polovični ali večji delež prereka, ga mora drugi uveljaviti v pravdnem postopku. Pritožba ima prav, da je razlaga, kot sta jo uporabila upravitelj in sodišče prve stopnje, neustavna, saj s sklepom o preizkusu terjatev, ki s stališča pritožnice niti ni bil izdan v kontradiktornem postopku in vse do prejema izpodbijanega sklepa v njem ni sodelovala (in tudi ni mogla sodelovati), ni mogoče poseči v vknjiženo lastninsko pravico tretjega, ki sploh ni stranka tega postopka.

10. Odločitev sodišča prve stopnje je tako napačna, saj je bilo materialno pravo nepravilno uporabljeno. Višje sodišče je zato 2. točko izreka in delno 1. točko izpodbijanega sklepa, ki se tiče pritožnice, razveljavilo in upraviteljev predlog zavrglo, saj teh vprašanj v stečajnem postopku ni mogoče reševati (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pri tem je edina izločitvena pravica, ki je navedena v končnem seznamu preizkušenih terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, izločitvena pravica pritožnice. Vprašanje obstoja skupnega premoženja bo moral upravitelj reševati v pravdnem postopku kot matičnem postopku za ta vprašanja.

11. V preostalem delu pa se izpodbijani sklep pritožnice ne tiče. Res je dvema upnikoma priznana ločitvena pravica na sporni nepremičnini, če bosta upnika uveljavila prerekano terjatev. Vendar pa stečajni dolžnik premoženja ne more prodajati, če ni njegov lastnik – torej če ni vknjižen kot lastnik nepremičnine in s tem tudi ne more poseči v položaj pritožnice. Zato je višje sodišče pritožbo v tem delu zavrglo, saj pritožnica, ki ni prijavila nobene terjatve v tem postopku (in tudi ni razlogov za fikcijo prijave), nima položaja upnika v smislu 57. člena ZFPPIPP (126. člen ZFPPIPP).

12. Pritožnica, ki nima položaja upnika po 57. členu ZFPPIPP in se zanjo ne uporablja 129. člen ZFPPIPP, je na podlagi 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP, oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, upravičena do povračila stroškov pritožbenega postopka, ki jih je kot stroške stečajne mase v smislu 8. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP dolžan povrniti stečajni dolžnik po stečajnem upravitelju. Medtem pa na podlagi istih zakonskih določil stečajni dolžnik (zastopan po upravitelju) ni upravičen do povračila stroškov. Višje sodišče je pritožnici priznalo stroške sestave pritožbe 1.250 točk, 2 % materialnih stroškov do 1000 točk 20 točk in 1 % nad 1000 točk 2,5 točk ter takso za pritožbo v znesku 20,50 EUR.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.