Jedro

S prodajno in z darilno pogodbo je prejšnja lastnica dvakrat razpolagala z delom parcele št. 47/1. Tožnica ima močnejšo pravico, ker je prva dobroverno kupila sporni del parcele in jo prevzela v posest, kot toženec, ki je kasneje nedobroverno pridobil nepremičnino z darilno pogodbo in izposloval vpis v zemljiško knjigo. Toženec celo izrecno priznava tožnici lastninsko pravico, vendar ustrezne listine ne izda, pri čemer tudi ni sporno, da predstavlja tožničin delež 13/100 parcele št. 47/1. V takih okoliščinah je tožnica upravičena zahtevati odpis cele parcele št. 47/1 iz sedanjega zemljiškoknjižnega vložka (kjer so še druge toženčeve parcele) in vpis te parcele v drug vložek (126. čl. ZZK). Tožbeni zahtevek, kakršnega je postavila tožeča stranka, da mora toženec izstaviti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo tožnica vpisala v zemljiško knjigo glede parcele št. 47/1 kot lastnica do 13/100, ne nasprotuje navedenemu, saj takšno dovoljenje zadošča, tehnično pa se bo opravil zemljiškoknjižni vpis po določbah 126. čl. ZZK z odpisom parcele št. 47/1 od sedanjega zemljiškoknjižnega vložka in z vpisom te parcele v nov vložek z lastninskim razmerjem 13/100 oziroma 87/100.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se spremenjena glasi: "Ugotovi se, da je tožeča stranka F. Z. kupila od prodajalke M. B. na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 25.3.1996, 5.7.1996 in 4.4.1997 13/100 idealnega deleža nepremičnine št. 47/1 - travnik, vknjižene v vl. št. 16 k.o. ..., zato je tožena stranka P. B. dolžna izdati tožeči stranki primerno listino, sposobno za vpis njenega solastninskega deleža v zemljiško knjigo na ime tožeče stranke do 13/100, v petnajstih dneh pod izvršbo. V nasprotnem primeru bo takšno dovoljenje za vpis v zemljiško knjigo nadomestila ta sodba. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške, odmerjene na 115.910,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 11.4.2000 dalje do plačila, v petnajstih dneh pod izvršbo".

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na ugotovitev, da je tožeča stranka kupila od M. B. s kupoprodajno pogodbo 13/100 nepremičnine parc. št. 47/1 travnik in da mora zato tožena stranka izdati tožeči stranki primerno listino, sposobno za vpis tega solastninskega deleža v zemljiško knjigo na ime tožeče stranke do 13/100. Tožnica ima pravico zahtevati, da ji toženec izroči zemljiškoknjižno listino, saj je tožencu znano, da je M. B. pred sklenitvijo darilne pogodbe z njim že razpolagala s sporno nepremičnino s tem, da jo je prodala tožnici in da ima tožnica sporno nepremičnino v svoji posesti. Zahtevek pa je neutemeljen, ker temelji na neveljavnem aneksu z dne 4.4.1997 in ker tožnica ne more zahtevati izdaje listine za vpis njenega solastninskega deleža do 13/100, temveč bi bila na podlagi pogodb upravičena zahtevati od toženca le, da dopusti odpis dela parcele št. 47/1 in pripis te parcele v tožeči stranki lastni zemljiškoknjižni vložek. Proti sodbi se pritožuje tožeča stranka in uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da med pravdnima strankama lastništvo spornega dela parcele št. 47/1 ni sporno, kar ugotavlja tudi prvo sodišče. Je pa zaradi neizvedene geodetske izmere onemogočena izmera dela zemljišča in s tem določitev nove parc. št., ki bi se lahko odpisala iz vl. št. 16 k.o. .... Tožnica v geodetskem postopku ne more imeti statusa stranke, ker toženec ni poskrbel, da bi se že začeti geodetski postopek končal. Zmoten je zaključek sodišča, da je tožnica pridobila predmetni del parcele na podlagi aneksa z dne 4.4.1997. Aneks je bil sklenjen le zaradi vpisa kupljenega dela zemljišča v zemljiško knjigo, kar med strankama sploh ni sporno. Zato je nerazumljivo, da toženec tožnici ne izstavi ustrezne zemljiškoknjižne listine oziroma ne poskrbi, da se konča odmera zemljišča. Toženec v postopku ni utemeljil, zakaj se ne strinja z vknjižbo nesporne solastnine, saj ne bi bil pri izvajanju svojega upravičenega deleža solastnine v ničemer omejen. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima izpodbijana sodba pravilne dejanske ugotovitve, da pa so materialnopravni zaključki zmotni. Ob ugotovitvi, da je prejšnja lastnica M. B. dvakrat razpolagala z isto nepremičnino, to je z delom parcele št. 47/1 k.o. Podgorje v površini 347 m2, kar predstavlja 13/100 te parcele, je tudi ugotovljeno, da ima tožnica sporni del parcele v posesti, toženec, ki je vedel za prodajno pogodbo s tožnico pa se je na podlagi kasnejše darilne pogodbe uspel vpisati kot zemljiškoknjižni lastnik parcele št. 47/1 vl. št. 16 k.o. .... V primeru dvojnega razpolaganja z isto nepremičnino ima močnejšo pravico tisti, ki je dobroverno prvi kupil nepremičnino in jo prevzel v posest, kot oseba, ki je kasneje pridobila nepremičnino z darilno pogodbo in izposlovala vpis v zemljiško knjigo, nepremičnine pa ni prevzela v posest in ni bila dobroverna, ker je vedela za prvo prodajo. To velja v obravnavanem primeru, ko toženec kot kasnejši pridobitelj na podlagi darilne pogodbe priznava tožnici lastninsko pravico na podlagi kupne pogodbe in izrecno dovoljuje odpis parcele št. 47/19 iz zemljiškoknjižnega vložka št. 16 ter pripis te parcele tožeči stranki lastnemu zemljiškoknjižnemu vložku. Tožena stranka pa nasprotuje veljavnosti aneksa z dne 4.4.1997 in vknjižbi kakršnekoli solastninske pravice v njegovem zemljiškoknjižnem vložku. Ob toženčevemu priznanju, da je sporni del nepremičnine v tožničini posesti, je pravilna pritožbena trditev, da je nerazumljivo, da toženec tožnici ne izstavi ustrezne zemljiškoknjižne listine, ko ji dejansko priznava lastništvo dela parcele. Očitno je, da tožena stranka zmotno razume zemljiškoknjižne predpise, saj ni nobene možnosti, da bi se v tožencu lastnem zemljiškoknjižnem vložku št. 16 vknjižila tožničina solastninska pravica. Po 54. členu Zakona o zemljiški knjigi (ZZK, Uradni list RS št. 33/95) namreč zemljiškoknjižni vložek združuje samo nepremičnine, ležeče v isti katastrski občini, na katerih je lastninskopravno stanje enako. Osnovna enota v pravnih razmerjih na nepremičninah je zemljiška parcela, zemljiškoknjižni vložek pa je samo zbirnik vseh nepremičnin, to je parcel, na katerih je lastninskopravno stanje enako. Če pa pride do spremembe lastninskega položaja na samo nekaterih nepremičninah (parcelah), ki so združene v en zemljiškoknjižni vložek, gre za spremembo obsega zemljiškoknjižnega vložka, zato je po 126. členu ZZK potreben odpis parcele s spremenjenim lastninskim stanjem od zemljiškoknjižnega vložka in vpis take parcele v nov vložek. Zakon o zemljiški knjigi torej narekuje v takih primerih nekaj, kar toženec v odgovoru na tožbo izrecno dovoljuje. Tožeča stranka se v tožbi sklicuje na aneks k kupoprodajni pogodbi z dne 4.4.1997, ki pa za presojo pravnih razmerij in za ugotovitev močnejše pravice ni bistven, ampak sta odločilni kupoprodajni pogodbi z dne 25.3.1996 ter z dne 5.7.1996, v katerih so navedeni oziroma opredeljeni vsi odločilni elementi za prodajo nepremičnin, le da so nepremičnine opremljene z napačnimi parcelnimi oznakami, kar je bilo posledica dejstva, da je bila že opravljena parcelacija parcel št. 916/1 in št. 47/1 naknadno preklicana in geodetska uprava Republike Slovenije ni izdala ustreznih odločb, tako da nove oznake novih parcel, ki sta jih kupoprodajni pogodbi vsebovali, niso veljale. Zato je bil potreben aneks k prejšnima kupoprodajnima pogodbama z dne 4.4.1997, v katerem so samo navedene pravilne oznake posameznih parcel, tako kot so označene v zemljiški knjigi. Aneks z dne 4.4.1997 ni predstavljal razpolaganja z nepremičninami, kot zmotno meni prvostopno sodišče in ki zato naj ne bi bil veljaven, ker ga ni sklenil toženec kot takrat že lastnik nepremičnine vl. št. 16 k.o. ..... Za pravni promet z nepremičninami in za to pravdno zadevo sta bili pravno odločilni le obe kupoprodajni pogodbi z dne 25.3.1996 in z dne 5.7.1996, aneks z dne 4.4.1997 pa je bil pomemben izključno zaradi pravilne in z zemljiško knjigo usklajene označitve v prejšnjih pogodbah zajetih nepremičnin. Zaključki prvostopne sodbe o neveljavnosti aneksa so torej napačni, a tudi nepomembni glede na nadaljne izrecne pravne zaključke prvostopnega sodišča, da ima tožnica glede na obe kupoprodajni pogodbi in glede na darilno pogodbo pravico zahtevati, da ji toženec izroči zemljiškoknjižno listino, ki bo tožnici omogočila vknjižbo lastninske pravice. Glede na že prej navedeno močnejšo tožničino pravico od toženčeve pravice na delu parcele št. 47/1 je navedeni zaključek prvostopnega sodišča pravilen. Pravno zmotno pa sodišče v nadaljevanju meni, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke napačen, zaradi česar ga je prvostopno sodišče zavrnilo. Prvo sodišče meni, da bi lahko tožnica zahtevala od toženca, da dopusti odpis dela parcela št. 47/1 v površini 347 m2, kar pa ne drži, kakor tudi ne drži pritožbena trditev, da toženec ni poskrbel za dokončno odmero zemljišča. Za slednje v vseh pogodbah, ki se obravnavajo v tej zadevi ni podlage oziroma tožencu ni nikjer naloženo, da mora poskrbeti za odmero dela zemljišča parcele 47/1. Res pa tudi tožnica kot oseba, ki ni vpisana v zemljiški knjigi, pri geodetski upravi ne more zahtevati parcelacije. Tožnica pa je upravičena zahtevati od toženca odpis cele parcele št. 47/1 iz zemljiškoknjižnega vložka št. 16 k.o. ... in vpis cele parcele št. 47/1 v drug zemljiškoknjižni vložek (126. člen ZZK). S kupoprodajnima pogodbama z dne 25.3.1996 in z dne 5.7.1996 v zvezi z aneksom z dne 4.4.1997 je tožnica od prejšnje lastnice M. B. kupila del parcele št. 47/1 v površini 347 m2, med strankama pa ni sporno, da ta del predstavlja 13/100 te parcele. Ker ima tožnica močnejšo pravico na tem delu nepremičnine, je upravičena izposlovati vpis tega dela nepremičnine v zemljiško knjigo v breme toženca, ki je sicer vpisan kot zemljiškoknjižni lastnik, vendar je njegova pravica šibkejša. Na podlagi kupoprodajnih pogodb in na podlagi darilne pogodbe znaša delež tožnice na parceli št. 47/1 13/100 in delež toženca 87/100 te parcele. Ker vsebuje zemljiškoknjižni vložek št. 16 k.o. ... poleg parcele št. 47/1 še druge parcele, kjer je izključni lastnik toženec, je zaradi pravilne ureditve zemljiškoknjižnega stanja tožnica upravičena zahtevati odpis cele parcele št. 47/1 iz vložka št. 16 k.o. ... in vpis te parcele v drug vložek (126. člen ZZK), pri čemer bo v novem zemljiškoknjižnem vložku na podlagi obravnavanih pogodb lastniško stanje tako, da bo znašal tožničin delež na parceli št. 47/1 13/100, toženčev pa 87/100. Tožbeni zahtevek, kakršnega je postavila tožeča stranka in kakršnega je prvostopno sodišče zavrnilo, ne nasprotuje navedenemu, saj nalaga tožencu izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se bo tožnica vpisala v zemljiško knjigo glede parcele št. 47/1 kot lastnica do 13/100. Tako dovoljenje zadošča, tehnično pa se bo opravil zemljiškoknjižni vpis po določbah 126. člena ZZK z odpisom parcele št. 47/1 od zemljiškoknjižnega vložka št. 16 k.o. ... in z vpisom te parcele v nov vložek z lastninskim razmerjem 13/100 oziroma 87/100. Tožbeni zahtevek torej ni napačen, kot zmotno meni prvostopno sodišče, zato pritožbeno sodišče zaključuje, da materialno pravo narekuje ugoditev tožbenemu zahtevku. Glede na to je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo, pri čemer je zaradi jasnosti o podlagi vpisa dodalo podatke o obeh kupoprodajnih pogodbah. Posledično je tudi spremenilo odločitev o pravdnih stroških, saj je tožeča stranka v pravdi uspela in ji mora zato tožena stranka povrniti njene pravdne stroške, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo na podlagi stroškovnika v skladu z Odvetniško tarifo in z Zakonom o sodnih taksah na 115.910,00 SIT. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker niso bili zaznamovani.