Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tekel postopek za vrnitev poslovne sposobnosti pod opr. št. N 39/2011. V tem postopku je sodišče s sklepom z dne 21. februarja 2012 zavrnilo predlog predlagateljice in istočasno odločilo, da pred potekom enega leta od pravnomočnosti tega sklepa ni dovoljeno ponovno predlagati vrnitve poslovne sposobnosti. Glede na takšno dejansko stanje pa je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo drugega odstavka 55. člena ZNP, ki določa, da predlog za vrnitev poslovne sposobnosti, ki je vložen pred pretekom roka, določenega na podlagi prvega odstavka tega člena, sodišče zavrže.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Celju zavrglo predlog predlagateljice zaradi vrnitve poslovne sposobnosti. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je sodišče v nepravdni zadevi N 39/2011 21. 2. 2012 izdalo sklep, s katerim je predlog predlagateljice zavrnilo in hkrati odločilo, da v enem letu od pravnomočnosti tega sklepa ni dovoljeno ponovno predlagati vrnitve poslovne sposobnosti. Ker je ta sklep postal pravnomočen 20. 3. 2012, predlagateljica pa je vložila ponovni predlog za vrnitev pred potekom enega leta in sicer 25. 1. 2013, je sodišče v skladu z drugim odstavkom 55. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) predlog zavrglo. Ker gre za postopek, ki ga lahko sodišče uvede tudi po uradni dolžnosti, pa je sodišče tudi ugotovilo, da ni razlogov, da začne postopek za vrnitev poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti.
Predlagateljica z laično pritožbo izpodbija odločitev sodišča in v pritožbi navaja, da je pripravljena na slikanje možgan, da dokaže, da ni shizofrenik, da zahteva, da ji izvedenka vrne predujem, ker ni sposobna opraviti dela, da ve, da je poslovno sposobna in da prosi, da se odloči v njeno korist, saj je sposobna živeti s sinovoma.
Sodišče prve stopnje je predlagateljičino vlogo posredovalo pritožbenemu sodišču kot pritožbo zoper sklep, saj je to vlogo posredovala v pritožbenem roku, po vsebini pa prav tako predstavlja pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tekel postopek za vrnitev poslovne sposobnosti pod opr. št. N 39/2011. V tem postopku je sodišče s sklepom z dne 21. februarja 2012 zavrnilo predlog predlagateljice E. K. in istočasno odločilo, da pred potekom enega leta od pravnomočnosti tega sklepa ni dovoljeno ponovno predlagati vrnitve poslovne sposobnosti. Glede na takšno dejansko stanje pa je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo drugega odstavka 55. člena ZNP, ki določa, da predlog za vrnitev poslovne sposobnosti, ki je vložen pred pretekom roka, določenega na podlagi prvega odstavka tega člena, sodišče zavrže. Zato pritožbeno sodišče tudi ni moglo upoštevati pritožbenih navedb same predlagateljice.
Sodišče prve stopnje pa je v obrazložitvi sklepa tudi povedalo, zakaj ni štelo, da so izpolnjeni pogoji, da se postopek za vrnitev poslovne sposobnosti uvede po uradni dolžnosti. Sodišče samo lahko začne postopek po uradni dolžnosti, kadar izve za okoliščine, ki kažejo na to, da je treba nekomu vrniti poslovno sposobnost (tretji odstavek 45. člena ZNP). Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je preverilo, ali morda obstajajo pogoji, da se predlagateljici vrne poslovna sposobnost in ali lahko uvede postopek po uradni dolžnosti. Pravilno je ugotovilo, da takšni razlogi ne obstajajo.