Jedro

Tožnika sta po pooblaščenem geodetskem podjetju vložila zahtevo za parcelacijo parcele 211/1, k.o. ..., ki jo je organ prejel 30. 5. 2018. Z vlogo z dne 8. 6. 2018 sta zahtevo umaknila. Navedeno med strankami ni sporno. To pa pomeni, da je organ imel podlago, da je izdal izpodbijani sklep. Razlogi, ki so tožnika privedli do umika zahteve, glede na zgoraj povzeto določbo prvega odstavka 135. člena ZUP niso pomembni. Stranka ima namreč pravico, da delno ali v celoti umakne svojo zahtevo vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe (prvi odstavek 134. člena ZUP), to pravico pa sta tožnika tudi izkoristila, izdani sklep pa je posledica njunega umika zahteve. Uvedba postopka, ki se začne na zahtevo stranke, v katerem naj bo odločeno o njenem zahtevku, je namreč odvisna od stranke, ki lahko tudi umakne zahtevo vsak čas med postopkom.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ ustavil postopek evidentiranja parcelacije parcele 211/1 v katastrski občini ... in odločil, da stroškov postopka ni. V obrazložitvi je navedel, da je predstavnik geodetskega podjetja A. d.o.o. po pooblastilu tožnikov vložil zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije parcele 211/1 v k.o. ... Zahtevi je bil priložen elaborat. Dne 8. 6. 2018 sta tožnika s pisno vlogo v celoti umaknila navedeno zahtevo in preklicala pooblastilo geodetskemu podjetju A. d.o.o.. Organ je zato, ob upoštevanju 134. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in na podlagi prvega odstavka 135. člena ZUP postopek ustavil. 2. Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnikov in z navedbo obširnih razlogov potrdil izpodbijani akt prvostopnega organa, dodal je še, da je že prvostopni organ odločil tudi o tem, da se po pravnomočnosti sklepa o ustavitvi elaborat geodetske storitve pošlje tožnici.

3. Tožnika sta v tožbi navedla, da sta zahtevo umaknila zaradi izgube zaupanja v pooblaščenega geodeta in ker nista bila seznanjena z vsebino elaborata. Izvajalcu geodetske storitve sta naročila, da opravi le parcelacijo te parcele (zemljišča pod stavbo), zato ni bilo potrebe po evidentiranju meje. Dne 13. 11. 2018 jima je geodet poslal kopijo listin elaborata, ki vsebuje listine, ki niso spete, torej se jih lahko zamenja ali popravi. Na pooblastilu je izrecno prečrtano, da bi geodeta pooblaščala za ureditev meje, iz zapisnika o mejni obravnavi z dne 24. 5. 2018, ki sta ga naknadno prejela (skupaj z elaboratom), pa izhaja, da se je opravljala mejna obravnava za parcelo 211/1. Zapisnik sta podpisala v dobri veri, da podpisujeta zgolj obodne meje zemljišča pod stavbami. Opisala sta tudi način prečrtanja delov zapisnika, dodala, da ne vesta, ali je imel geodet namen kasneje zapisnik dopolnjevati, pri čemer ni navedel, katere podatke je uporabil. Gre za kršitev materialnega prava, saj geodet ni imel njunega pooblastila za evidentiranje urejene meje. Organ bi moral na to paziti po uradni dolžnosti. Opravilna številka na geodetovem zapisniku mejne obravnave se ne ujema z opravilno številko upravnega postopka pred organom. Najostreje nasprotujeta, da bi se zapisnik z dne 24. 5. 2018 uporabil v drugem postopku. Organ v sklepu tudi ni nikjer pojasnil, kaj je bila podlaga, da je ustavil postopek. Vse, kar lahko tožnika glede na citirano določbo ZUP (134. člen) ugotovita, je, da odločba še ni bila vročena. Organ bi moral pojasniti, v kateri fazi je bil postopek v trenutku, ko ga je ustavil. Glede na preklic pooblastila geodetu je upravičena njuna skrb, da je organ morda odločbo izdal in vročil geodetu, še preden sta tožnika geodetu pooblastilo preklicala. V tem primeru bi bila odločba o evidentiranju urejene meje že izdana, pritožbeni rok bi že tekel in bi moral organ na podlagi njunega umika ne samo postopek ustaviti, temveč tudi odpraviti odločbo. Sklep je tako nejasen, nerazumljiv in posega v njune pravice. Sodišču sta zato predlagala, da tožbi ugodi, odpravi izpodbijani sklep in naloži toženki povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sporna odločitev prvostopnega organa o ustavitvi postopka. Organ se je pri tem oprl na prvi odstavek 135. člena ZUP, po katerem, če je bil postopek začet na zahtevo stranke, pa stranka umakne svojo zahtevo, izda organ sklep, da se postopek ustavi.

7. Kot potrjujejo podatki izpodbijanega akta in upravnih spisov, sta tožnika po pooblaščenem geodetskem podjetju vložila zahtevo za parcelacijo parcele 211/1, k.o. ..., ki jo je organ prejel 30. 5. 2018. Z vlogo z dne 8. 6. 2018 sta zahtevo umaknila. Navedeno med strankami ni sporno. To pa pomeni, da je organ imel podlago, da je izdal izpodbijani sklep. Razlogi, ki so tožnika privedli do umika zahteve (tožnika navajata, da sta zahtevo umaknila zaradi izgube zaupanja v geodeta in zaradi ne-seznanitve z vsebino elaborata), glede na zgoraj povzeto določbo prvega odstavka 135. člena ZUP niso pomembni. Stranka ima namreč pravico, da delno ali v celoti umakne svojo zahtevo vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe (prvi odstavek 134. člena ZUP), to pravico pa sta tožnika tudi izkoristila, izdani sklep pa je posledica njunega umika zahteve. Uvedba postopka, ki se začne na zahtevo stranke, v katerem naj bo odločeno o njenem zahtevku, je namreč odvisna od stranke, ki lahko tudi umakne zahtevo vsak čas med postopkom. Z umikom njene zahteve zato odpade podlaga za vodenje postopka in odločitev v upravni zahtevi, v kateri je po zakonu ali po naravi stvari potrebna takšna zahtevka (128. člen ZUP). Zato tožnika brez podlage ''skrbi'', da bi organ izdal odločbo v času po vložitvi zahteve in pred njenim umikom. Sodišče ob tem dodaja, da iz podatkov spisov ne izhaja, da bi bila v zadevi izdana kakršnakoli odločba, s katero bi bilo vsebinsko odločeno o njunem zahtevku, tožnika pa lahko v upravni spis vpogledata (82. člen ZUP) in se o tem tudi sama prepričata.

8. Iz enakih razlogov, kot zgoraj povedano, zato tudi niso pravno relevantne navedbe tožnikov, ki ugovarjata ''spornemu'' postopanju geodeta v zvezi z elaboratom geodetske storitve, ki sta ga naknadno prejela, predvsem ju moti vsebina zapisnika mejne obravnave z dne 24. 5. 2018, iz katere naj bi izhajalo, da se je evidentirala tudi meja, za kar nista dala pooblastila, kot tudi napake, ki naj bi bile storjene na sami mejni obravnavi in pri protokoliranju njenega poteka. V primerih, ko stranka razpolaga s svojo zahtevo in jo umakne, se organ ne spušča v pravilnost poteka dejanj, opravljenih pred vložitvijo same zahteve, temveč mora postopek ustaviti. Zato tudi ni možno očitati kršitev materialnega prava, do katerih je po mnenju tožnika prišlo pred vložitvijo zahteve, pri opravi geodetske storitve. Sodišče še pripominja, da je bil elaborat geodetske storitve (vključno z zapisnikom mejne obravnave z dne 24. 5. 2018) izdelan po naročilu tožnikov (11. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin - v nadaljevanju ZEN - v zvezi z 6. členom ZEN), kar pomeni, da z njim organ ne more razpolagati, temveč lahko z njim razpolagata samo tožnika kot njegova naročnika.

9. Prav tako tudi ni podana zatrjevana kršitev pravil postopka. Organ je odločitev o ustavitvi postopka jasno obrazložil že s tem, ko je navedel, da je bila zahteva vložena in da je prejel umik zahteve. To pa je glede na citirani prvi odstavek 135. člena ZUP relevantni dejanski stan, ki mora biti ugotovljen, da se lahko izda tak akt kot izpodbijani, tj. akt o ustavitvi postopka.

10. Sodišče je glede na povedano tožbo tožnikov kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

11. Sodišče je odločilo brez oprave glavne obravnave, na nejavni seji, saj sta tožnika predlagala vpogled v listine spisa, ki jih je sodišče presodilo v okviru presoje zakonitosti in pravilnosti izpodbijanega akta, predlagano zaslišanje tožnikov, geodeta B.B., neimenovane priče, kot tudi zaposlenih na GURS (katerih imena tožnika še nista navedla) pa sodišče ni izvedlo, ker gre za dokaze, ki glede na relevantno dejansko stanje in določbo, ki velja za tak primer (umik zahteve tožnikov in izdan sklep o ustavitvi postopka), niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

12. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnikov temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.