Jedro

V času izdaje izpodbijanega sklepa je bilo izvedensko mnenje že izdelano, kar pomeni, da je izvedenka s tem pridobila pravico do plačila za opravljeno delo.

Za presojo, ali je izvedenec opravil naloženo mu nalogo, ni pravno pomembno, ali se udeleženci z vsebino izvedenskega mnenja strinjajo in tudi ne, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo ugotovitve izvedenca ali ne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodni izvedenki za arhitekturo in urbanizem dr. A. A., priznalo nagrado v skupnem znesku 1.759,24 EUR bruto, pri čemer stroškovnik z dne 23. 8. 2023 postane del obrazložitve tega sklepa, ter odredilo izplačilo iz založenega predujma.

2. Zoper sklep je vložil pravočasno pritožbo nasprotni udeleženec Odvetniška družba B., o. p. - d. o. o. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Kot bistveno navaja, da je le-ta preuranjen, saj še niso bili podani pogoji za njegovo izdano. Enotno stališče sodne prakse na podlagi 249. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki se smiselno uporablja v predmetnem postopku, je, da izvedenec pridobi pravico do plačila svojega dela takrat, ko v celoti izpolni s sklepom sodišča naloženo nalogo. V predmetni zadevi pa naloga, ki jo je izvedenka izvedla, še zdaleč ni končana, saj je sodišče izpodbijani sklep izdalo, še preden bi udeležence seznanilo z izvedenskim mnenjem ter jih pozvalo k izjavi o njem. Nasprotni udeleženec je takoj po prejemu izvedenskega mnenja sodišče zaprosil za podaljšanje roka, ki mu je sodišče ugodilo, zaradi česar do poteka navedenega roka ni podlage za izdajo izpodbijanega sklepa. Tudi, če bi se vsi udeleženci z izvedenskim mnenjem strinjali, torej pravica do nagrade ne more nastati, dokler naloga izvedenca ni v celoti izpolnjena. Nasprotno je v sodišče prve stopnje izvedenki z izpodbijanim sklepom priznalo nagrado, ne da bi počakalo, ali ima kateri izmed udeležencev pripombe na izvedensko mnenje. Zgolj dejstvo, da je bilo v spis vloženo izvedensko mnenje, še ne pomeni, da je slednje za sodišče uporabno. Navedeno dejstvo bi sodišče moralo ugotoviti v okviru izdaje izpodbijanega sklepa ter se do njega opredeliti, da bi bilo mogoče sklep šteti za obrazložen. Sodišče ne navaja razlogov za izdajo izpodbijanega sklepa, temveč izključno pravno podlago. Presoja utemeljenosti stroškov je izostala, tako da niso jasni razlogi za sprejeto odločitev. Opisana procesna kršitev nedvomno opravičuje razveljavitev sklepa. Sklep je neobrazložen tudi zato, ker je sodišče dolžno razloge za odločitev navesti v obrazložitvi in te zahteve ni mogoče nadomestiti z golim sklicem na predloženi stroškovnik. V konkretnem primeru stroškovnik izvedenke niti ni bil pripet k izpodbijanemu sklepu, temveč je bil nasprotnemu udeležencu vročen kot del obsežnega izvedenskega mnenja, torej pripet k drugi listini, ki se nahaja v spisu. Izpodbijani sklep tako ne vsebuje vseh zahtevanih sestavin, da bi ga bilo mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1) in 3. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine (v nadaljevanju: ZVEtL-1). Podredno nasprotni udeleženec izpodbija tudi odločitev sodišča, da naj ne bi našlo nobenih neskladij, ki bi narekovala drugačno odločitev. Izvedenka ni izkazala, da bi za izdelavo izvedenskega mnenja bila dolžna zbrati in preučiti dodatno dokumentacijo, v zvezi s čimer je priglasila nagrado v znesku 255,00 EUR. Nasprotni udeleženec lahko tako zgolj ugiba, kakšen je dejanski obseg dodatne dokumentacije, in ali je glede na nepoznano vsebino sploh bila potrebna za izdelavo izvedenskega mnenja. Slednje bi bilo mogoče ugotavljati, če bi bila vsa upoštevana dokumentacija predložena v spis. Izvedenka sodišča in udeležencev ni seznanila z obsegom pregledane dokumentacije in domnevno potrebnimi ogledi objekta na naslov C. 13 ter obiski Zgodovinskega arhiva Ljubljana ter Mestne občine Ljubljana. Tako postopanje je toliko bolj nelogično, saj je očitno, da priglašeni stroški ne predstavljajo potrebnih stroškov za izdelavo izvedenskega mnenja. Izvedenka naj bi namreč kar trikrat v zgolj 20 dneh opravila pot iz D. v Ljubljano, s čimer se udeležencem povzroča le nepotrebne stroške. Nasprotni udeleženec uveljavlja tudi nepravilno uporabo materialnega prava v zvezi s stroški po 6. in 7. točki stroškovnika in navaja, da je izvedenka neutemeljeno priglasila dvakratno povrnitev materialnih stroškov. Citira drugi in peti odstavek 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju: Pravilnik). Poudarja, da izvedenka v višini 2% od odmerjene nagrade priglaša povrnitev materialnih stroškov, ki so potrebni za izdelavo izvida in mnenja, zaradi česar bi lahko stroške obračunala le na podlagi drugega odstavka 49. člena Pravilnika in ni podlage za priglasitev stroškov v dodatnem znesku 2% od odmerjene nagrade.

3. Sodna izvedenka je pravočasno podala odgovor na pritožbo in se argumentirano opredelila do posameznih pritožbenih očitkov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nasprotni udeleženec zmotno meni, da naj bi bil izpodbijani sklep izdan preuranjeno, češ da v predmetni zadevi naloga, ki bi jo izvedenka opravila, še ni končana. Drži sicer, da izvedenec pridobi pravico do plačila za svoje delo takrat, ko izpolni svojo nalogo (249. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1). Ni pa res, da v obravnavani zadevi ta pogoj ni izpolnjen. V času izdaje izpodbijanega sklepa je bilo namreč izvedensko mnenje že izdelano, kar pomeni, da je izvedenka s tem pridobila pravico do plačila za opravljeno delo. Pri tem ni pomembno, da ob odmeri stroškov izvedensko mnenje še ni bilo poslano udeležencem postopka v izjavo. Za presojo, ali je izvedenec opravil naloženo mu nalogo, namreč ni pravno pomembno, ali se udeleženci z vsebino izvedenskega mnenja strinjajo in tudi ne, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo ugotovitve izvedenca ali ne.1

6. Sicer pa je iz izvedenskega mnenja razvidno, da se je izvedenka vsebinsko opredelila do vseh vprašanj, do katerih se je bila dolžna opredeliti skladno z odločitvijo sodišča prve stopnje v sklepu z dne 16. 3. 2023, s katerim je bila določena za izvedenko v obravnavani zadevi.

7. Višje sodišče dalje ne sprejema pritožbenega argumenta, da naj bi bil izpodbijani sklep tudi sicer neobrazložen, češ da zgolj sklicevanje na stroškovnik ne ustreza zakonski zahtevi po obrazloženosti sodne odločbe. Če se sodišče strinja s predloženim stroškovnikom in priglašene stroške v celoti prizna, namreč praviloma zadostuje, da v obrazložitvi navede le, da je odločilo skladno s predloženim stroškovnikom. Ker se vloga stranke (smiselno izvedenca), ki vsebuje stroškovnik, vroči nasprotni stranki, lahko ta tudi spozna, na kakšni podlagi je sodišče odločilo o stroških nasprotne stranke.2 V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje stroškovniku izvedenke v celoti sledilo, pri čemer vročilnica v spisu (red. št. 44) dokazuje, da je nasprotni udeleženec stroškovnik izvedenke prejel, skupaj z izpodbijanim sklepom (red. št. 44) in izvedenskim mnenjem (red. št. 42) ter pozivom k izjavi o le-tem (red. št. 46). Tako je nasprotni udeleženec lahko spoznal, na kakšni podlagi je sodišče prve stopnje odločilo o stroških izvedenke. Pri tem ni odločilno, da stroškovnik ni bil pripet k izpodbijanemu sklepu, temveč kot priloga drugopisa izvedenska mnenja. Navedeno namreč v ničemer ne spremeni dejstva, da je nasprotnemu udeležencu stroškovnik bil vročen in se je tako z njim imel možnost seznaniti. Tudi v tem pogledu tako očitana absolutno bistvena postopkovna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1 ni podana.

8. Neutemeljeno nasprotni udeleženec izpodbijani sklep napada tudi po vsebini, torej samo odmero stroškov izvedenke. Za zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije je izvedenka priglasila nagrado v znesku 255,00 EUR, to je po 38. členu Pravilnika, in sicer za zbiranje in preučevanje obsežne dodatne dokumentacije (od 301 do 600 strani). Pritožnik uveljavlja, da izvedenka ni izkazala potrebe po zbiranju in preučevanju dodatne dokumentacije v tolikšnem obsegu. V odgovoru na pritožbo, ki je bil nasprotnemu udeležencu vročen, je izvedenka argumentirano pojasnila, da je bila dolžna dodatno dokumentacijo v tolikšnem obsegu zbrati in preučiti glede na urbanistične kriterije in tudi na podlagi samega sklepa sodišča z dne 16. 3. 2023, s katerim je bila določena za izvedenko. V zvezi z dejanskim obsegom pregledane dokumentacije pa je izvedenka pojasnila, da je celoten obseg razviden iz izvedenskemu mnenju priloženega USB ključka, ter da je vpogledana arhivska dokumentacija natančno analizirana in povzeta tudi v izvedenskem mnenju. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je ključno, da že iz samega izvedenskega mnenja, ki ga je pritožnik prejel, izhaja, katero dodatno dokumentacijo je izvedenka za izdelavo izvedenskega mnenja zbrala in preučila,3 točen dejanski obseg pa je razviden iz izvedenskemu mnenju priloženega USB ključka v spisu, v katerega lahko udeleženci postopka kadarkoli vpogledajo (150. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1). Zato pritožnik neutemeljeno uveljavlja, da izvedenka navedene stroškovne postavke ni izkazala, kot tudi, da sodišča in udeležencev ni seznanila z obsegom pregledane dokumentacije ter domnevno opravljenimi ogledi na naslovu C. 13 ter obiski Zgodovinskega arhiva Ljubljana in Mestne občine Ljubljana. Še zlasti, ker zadošča izkaz priglašenih stroškov že s stopnjo verjetnosti.

9. Prav tako pritožbeno sodišče kot prepričljivo sprejema pojasnilo izvedenke, zakaj so potrebni stroški za tri poti iz D. v Ljubljano. Vpogled v dokumentacijo je izvedenka opravila pri dveh različnih hranilcih podatkov, Mestni občini Ljubljana in Zgodovinskem arhivu Ljubljana, pri čemer je morala izvedenka za vpogleda podati pisno vlogo ter s posamezno institucijo uskladiti termin za obisk. Oglede arhivske dokumentacije je tako opravila tedaj, ko ji je to omogočila posamezna institucija. Poleg tega pritožbeno sodišče sledi logičnemu pojasnilu izvedenke, da raje zaprosi za en ogled v dnevu, saj nikoli ne ve, koliko časa ji bo vpogled dokumentacije vzel. Glede na navedeno je sodišče izvedenki pravilno priznalo potne stroške treh poti iz D. v Ljubljano in nazaj (sedmi in osmi odstavek 49. člena Pravilnika), pri čemer je bila prva pot namenjena ogledu stavbe na C. 13. 10. Nazadnje pritožba neutemeljeno očita, da naj bi izvedenka materialnopravno nepravilno dvakrat priglasila materialne stroške. Res je v 6. točki stroškovnika priglasila 2% od odmerjene nagrade (12,55 EUR) za pisarniški material, poštnino za mnenje, vmesne printe in za nosilec podatkov s kopijo arhivske dokumentacije, ter nato v 7. točki stroškovnika še 43,20 EUR materialnih stroškov izdelave 15 izvodov izvedenskega mnenja (s sklicevanjem na cenik družbe E., s. o. o.), 56,10 EUR za črno belo tiskanje (15 izvodov x 24 strani po 0,12 EUR) ter 22,50 EUR (15 izvodov po 1,50 EUR) za vezavo. Vendar pa je izvedenka za takšno stroškovno zahtevo tudi imela pravno podlago, in sicer za materialne stroške iz 6. točke stroškovnika v petem odstavku 49. člena Pravilnika, za materialne stroške iz 7. točke stroškovnika pa v drugem v zvezi s četrtim odstavkom 49. člena Pravilnika. Le-ta namreč v drugem odstavku za materialne stroške za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve, ter za tiskanje in razmnoževanje pisnih izvidov, mnenj, cenitev in prevodov predvideva obračun po veljavni ceni poslovnih subjektov, ki te storitve opravljajo, če to ni mogoče, pa v višini, kot se običajno plačuje za take stroške. Za preostale materialne stroške pa Pravilnik v petem odstavku 49. člena, ne glede na predpise, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem ali upravnem postopku, predvideva ovrednotenje v višini dveh odstotkov od višine odmerjenega plačila za delo.

11. Po povedanem je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 VSL sklep I Cpg 242/2021 z dne 18. 6. 2021. 2 Prim. VSRS sklep III Ips 34/2015 z dne 7. 5. 2014. 3 Gl. zlasti točka 5.2. izvedenskega mnenja z dne 23. 8. 2023.