Jedro

Glede na navedeno ima nasprotni udeleženec prav, da predlagatelj zahteva izdajo pooblastila za sklic skupščine o zadevi, o kateri je skupščina 28. 6. 2013 že odločala. Njegov predlog je bil zavrnjen, zato ne more doseči, da bi skupščina (ne da bi predlagatelj zatrjeval in dokazal spremenjene okoliščine) o istem vprašanju ponovno odločala. Sicer pa takšen delničar ni brez ustrezne zakonske zaščite. Lahko vloži izpodbojno tožbo po pogojih iz 396. člena ZGD-1). Če je njegov predlog na skupščini zavrnjen, izkaže pa okoliščine iz drugega odstavka 318. člena ZGD-1, pa lahko v določenem roku zahteva sodno imenovanje revizorja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni, tako da se predlog KDPZ d.d.., D.c. 119, L., da se jo pooblasti za sklic skupščine delničarjev družbe P.P. d.d.., P.c. 10, P., z naslednjim dnevnim redom: „1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev delovnih teles skupščine Predlog sklepa: Skupščina potrdi predsednika skupščine in preštevalca glasov v skladu s predlogom sklicatelja skupščine. Skupščini bo prisostvoval vabljeni notar.

2. Točka Imenovanje posebnega revizorja zaradi preveritve vodenja posameznih poslov družbe Predlog sklepa: Skupščina delničarjeva za posebnega revizorja, ki naj preveri vodenje posameznih poslov družbe P.P. d.d.., imenuje revizijsko družbo E&Y R. poslovno svetovanje d.o.o., D.c. 111, L.. Posebni revizor naj preveri vodenje poslov družbe v obdobju zadnjih petih let od dneva sprejema tega sklepa, in sicer posle, povezane z dajanjem posojil drugim osebam in zavarovanja teh posojil (ter nadaljnjih aktivnosti v zvezi s temi posojili), kot so na primer: - pogodba o prevzemu dolga v višini 5.000.000,00 EUR, sklenjena z I.H. d.d., z dne 22. 12. 2008; - pogodba o odstopu dolga v višini 15.000.000,00 EUR, sklenjena s C.Z. d.d., z dne 22. 12. 2008; Posebni revizor pri preveritvi vodenja poslov presodi posle z vidika ustreznosti sprejema odločitve (pravno - formalni vidik in vidik ekonomske upravičenosti), vidika izvedbe poslov (transparentnost, gospodarnost, pravno-formalna smotrnost, ustreznost zavarovanj) in z vidika vpliva poslov na poslovanje družbe (izpostavljeno tveganju in finančno-računovodski vidik).

Posebni revizor je dolžan skladno z določilom 320. člena ZGD-1 o ugotovitvah posebne revizije pripraviti pisno poročilo in se v omenjenem poročilu opredeliti do vseh v skupščinskem sklepu navedenih poslov.“ zavrne.

II. Predlagatelj sam krije svoje stroške nepravdnega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom (ponovno) ugodilo predlogu predlagatelja, da se ga pooblasti za sklic skupščine delničarjev družbe P.P. d.d.. zaradi imenovanja posebnega revizorja, ki naj preveri določene posle družbe, kar je natančneje razvidno iz izreka v točki 1. V točkah 2 in 3 izreka je odločilo o stroških postopka in stroških sklica ter izvedbe skupščine.

2. Nasprotni udeleženec z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka iz 339. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) (kršitev 7. člena ZPP, 247. člena ZPP in kršitev 14. točke drugega odstavka 339. v zvezi s 366. členom ZPP). Graja tudi zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom napačno ugotovilo, da skupščina nasprotnega udeleženca 28. 6. 2013 ni odločala o isti zadevi. Pritožnik izpostavlja točko 3 obrazložitve in poudarja, da je sodišče prve stopnje kršilo pravilo o vezanosti sodišča na trditveno podlago strank (7. člen ZPP). Predlagatelj v predlogu ni zatrjeval, da gre za drugačno zadevo od tiste, o kateri se je že odločalo na skupščini nasprotnega udeleženca 28. 6. 2013. Celo nasprotno: predlagatelj je v predlogu navedel, da je skupščina v imenovanju posebnega revizorja že odločala na seji 28. 6. 2013. Če bi sodišče prve stopnje ustrezno upoštevalo 7. člen ZPP, bi moralo predlog zavrniti.

Ne glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje zmotna. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo vsebinske razlike med predlogom predlagatelja, ki se je obravnaval na skupščini delničarjev dne 28. 6. 2013 in predlogom za sodni sklic skupščine. Razlika med predlogoma, ki jo ugotavlja sodišče prve stopnje, je zgolj pedagoške narave. Tudi, če je ne bi bilo, bi se posebna revizija nanašala na pregled poslov nasprotnega udeleženca, ki jih je ta sklenil s tretjimi osebami, torej tudi s povezanimi družbami. Predlog v obravnavani zadevi ni bolj splošen, ampak gre le za „preslikavo“ zadnje alineje predloga sklepa, ki ga je predlagatelj podal na skupščini 28. 6. 2013, pri čemer se dikcija „...posli, povezani z dajanjem posojil drugim osebam...“ nanaša tudi na posle dajanja posojil povezanim družbam (iz ZGD-1 ne izhaja, da bi bili posli s povezanimi družbami izvzeti iz pregleda). V obeh primerih je enako tudi časovno obdobje pregleda sklepov (5 let od sprejema sklepov). Sodišče prve stopnje se ni ukvarjalo z vsebinsko razliko med obema predlogoma, zato izpodbijani sklep v tej smeri ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Ne more biti odločilna zgolj stroga besedna primerjava obeh predlogov, saj bi bilo na ta način predlagatelju omogočeno vedno znova predlagati sklic skupščine (vsakič bi le nekoliko spremenil ubeseditev predloga - predlogu bi dodal ali odvzel stavek, ga omejil, konkretiziral).

Nasprotni udeleženec se (ponovno) sklicuje sklep Višjega sodišča v Kopru I Cpg 124/2009 z dne 9. 7. 2009. Po mnenju nasprotnega udeleženca je pomembna predvsem zadeva oz. vsebina, o kateri se odloča na skupščini delničarjev. Na skupščini delničarjev dne 28. 6. 2013 se je odločalo o enaki zadevi - o imenovanju posebnega revizorja zaradi preveritve vodenja posameznih poslov družbe. Predlagatelj je imel že na skupščini 28. 6. 2013 možnost podati predlog sklepa (v vsebini, ki mu je ustrezala), in sicer v skladu s 300. členom Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Če tega ni storil, sedaj zlorablja svojo pravico s predlogom, ki bi naj bil po mnenju sodišča zgolj manj konkreten od tistega, o katerem je skupščina že odločala.

Nasprotni udeleženec ne soglaša z zaključki izpodbijanega sklepa, da predlagatelju ni mogoče očitati pomanjkanja pravnega interesa za vložitev predloga. Glede tega vprašanja je relevantno zgolj to, da obstaja sklep sodišča, ki mu omogoča pregled enakih poslov s strani istega revizorja (sklep Okrožnega sodišča na P., Ng 1/2013 z dne 23. 7. 2013). Pritožnik v tem kontekstu opozarja na določbo 274. člena ZPP.

Nasprotni udeleženec izpostavlja še točko 4 obrazložitve, v kateri je sodišče prve stopnje napačno navedlo, da naj bi predlagatelj (že) dosegel postavitev posebnega revizorja v smislu drugega in petega odstavka 318. člena ZGD-1. V zadevi Ng 1/2013 Okrožnega sodišča na P. je predlagatelj podal zgolj predlog iz četrtega odstavka 318. člena ZGD-1 - predlog za zamenjavo posebnega revizorja). Graja tudi točko 8 obrazložitve, iz katere je razvidna izrazita subjektivna pristranskost sodnice, ki je očitno obremenjena z odločitvijo v zadevi Ng 1/2013. V zaključku pritožbenih navedb nasprotni udeleženec poudarja, da uprava družbe P.P. d.d.. predlagatelju priznava njegove korporacijske pravice, zato je na skupščino 28. 6. 2013 tudi uvrstila predlagano točko dnevnega reda. Predlog je bil zavrnjen, slednji pa je imel možnost predlagati sodno imenovanje posebnega revizorja.

Nasprotni udeleženec graja tudi odločitev o stroških postopka. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi, primarno naj se izpodbijani sklep razveljavi in predlog predlagatelja zavrže oziroma zavrne, podrejeno pa razveljavi in zadeva ponovno vrne v odločanje sodišču prve stopnje. Zadeva naj se dodeli v reševanje drugemu sodniku.

3. Pritožba je utemeljena.

4. O pooblastilu za sklic skupščine (četrti odstavek 295. člena ZGD-1) odloča sodišče v nepravdnem postopku (prvi dostavek 52. člena ZGD-1), v tem postopku pa se v skladu s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) uporabljajo določbe ZPP.

5. Sodišče druge stopnje je odgovorilo le na tiste pritožbene navedbe, ki so za zadevo odločilnega pomena (360. člen ZPP).

6. Sodišče druge stopnje je zadevo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da sodišče prve stopnje v fazi izdaje izpodbijanega ni storilo nobene procesne kršitve, je pa, ob upoštevanju določb ZGD-1 (predvsem tistih, ki urejajo sklic skupščine delniške družbe), zmotno zaključilo, da so izpolnjeni pogoji, da sodišče delničarja, ki je to zahteval, v skladu s četrtim odstavkom 295. člena ZGD-1 pooblasti za sklic skupščine.

7. Najprej je treba pojasniti, da ni utemeljen pritožbeni očitek procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je tokrat navedlo razloge o odločilnih dejstvih, predvsem glede presoje, ali je sedaj obravnavani predlog sklepa enak tistemu, o katerem so delničarji že odločali na skupščini dne 28. 6. 2013 in, ali je glede na ugotovitev sodišča, da predloga sklepov nista identična, (ponovni) sklic skupščine v korist družbe (primerjaj prvi odstavek 295. člena ZGD-1). Presoja, ali so razlogi o odločilnih dejstvih v dejanskem in materialno pravnem pogledu pravilni, pa je predmet preizkusa pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja ter pravilne uporabe materialnega prava.

8. Soglašati tudi ni mogoče s pritožbo, da sodišče prve stopnje ni uporabilo (ni upoštevalo) določbe 7. člena ZPP(1), to pa bi lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost odločbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).

9. Iz podatkov spisa izhaja, da je predlagatelj skupaj z M.z. 4. 6. 2013 podal zahtevo za dopolnitev dnevnega reda 19. skupščine delničarjev družbe P.P. d.d.. z dodatno točko 6 dnevnega reda: imenovanje posebnega revizorja zaradi preveritve vodenja posameznih poslov družbe. Poslovodstvo nasprotnega udeleženca je v skladu s tretjim odstavkom 298. člena ZGD-1 dodatno točko dnevnega reda objavilo in jo uvrstilo na dnevni red skupščine, sklicane za dne 28. 6. 2013. Ker na tej skupščini predlog sklepa predlagatelja o imenovanju posebnega revizorja ni bil sprejet, sprejet je bil predlog sklepa nasprotnega udeleženca z omejitvijo obsega poslov, ki naj jih pregleda posebni revizor (predlog je po navedbah predlagatelja podala skupina delničarjev, med katerimi so tudi člani uprave, kar kaže na izigravanje instituta posebne revizije s ciljem, da se prepreči transparentna izvedba posebne revizije), je predlagatelj zahteval ponovni sklic skupščine (tretji odstavek 295. člena ZGD-1). Ker uprava nasprotne udeleženke zahtevi, ki jo je prejela 22. 7. 2013, ni sledila, se predlagatelj v tem postopku, v skladu s četrtim odstavkom 295. člena ZGD-1, zavzema, da ga sodišče pooblasti za sklic skupščine.

10. Čeprav je v četrtem odstavku 295. člena ZGD-1 določeno, da sodišče takšen sklep izda brez pridobitve izjav drugih strank, saj gre za vrsto nepravdnega postopka (prvi odstavek 52. člena ZGD-1), je bil v obravnavani zadevi predlog poslan nasprotnemu udeležencu, ki je nanj obširno odgovoril. Med drugim je zatrjeval, da je skupščina o imenovanju posebnega revizorja za pregled poslov, na katere se nanaša zahteva za ponovni sklic skupščine z dne 22. 7. 2013, že veljavno odločala na skupščini 28. 6. 2013, ob primerjavi točk razširjenega dnevnega reda te skupščine (priloga B4) in (novega) predloga za sklic skupščine (22. 7. 2013), pa je razvidno, da sta predloga sklepov po vsebini enaka.

11. Ker razpravno načelo iz prvega odstavka 7. člena ZPP (določba je uporabljiva tudi v nepravdnem postopku, primerjaj 6. člen ZNP(2)) pomeni, da sodišče upošteva le dejstva, ki jih navajata stranki (pri tem je nepomembno, katera stranka je neko dejstvo navedla), se nasprotni udeleženec povsem neutemeljeno sklicuje na kršitev citirane določbe ZPP. Sodišče prve stopnje je namreč o predlogu odločilo v okviru trditev obeh udeležencev postopka. Pri tem je pravilno upoštevalo tudi napotke pritožbenega sodišča v razveljavitvenem sklepu I Cpg 418/2013 z dne 10. 10. 2013. 12. V zvezi s presojo utemeljenosti predloga je treba poudariti, da sodišče prve stopnje tokrat v sklepu ni navedlo le, da gre za zadevo, o kateri še ni bilo odločeno, ampak je poskušalo pojasniti, zakaj ocenjuje, da predloga sklepov (tisti, o katerem so delničarji odločali na skupščini 28. 6. 2013 in sedaj obravnavani) nista identična, da je imenovanje posebnega revizorja v korist družbe in da zato predlagatelj utemeljeno zahteva izdajo pooblastila za sklic skupščine.

13. Sodišče prve stopnje je v točki 3 obrazložitve (ob primerjavi besedil obeh predlogov sklepov) zaključilo, da je predlog sklepa, ki se je obravnaval na skupščini 28. 6. 2013, bolj konkretiziran: iz obrazložitve je razbrati, da zajema tako posle, ki so jih družbe v skupini P.P. d.d.. sklepale med seboj in kot tudi posle, ki so jih sklepale s tretjimi osebami v obdobju zadnjih petih let od dneva sprejema sklepa (predlog sklepa v obravnavani zadevi zajema posle družbe, povezane z dajanjem posojil drugim osebam in zavarovanja teh posojil). Takšna primerjava besedil predlogov sklepov po oceni sodišča prve stopnje dopušča zaključek, da po vsebini nista popolnoma identična, tako da ne drži trditev nasprotnega udeleženca, da je manjšinski delničar pravico do imenovanja posebnega revizorja za sporne posle že neuspešno uveljavljal na skupščini.

14. S takšnim zaključkom sodišče druge stopnje težko soglaša. Prav ima pritožba, ki trdi, da je sedaj obravnavni predlog dejansko neke vrste „preslikava“ zadnje alineje predloga sklepa, obravnavanega na skupščini 28. 6. 2013 (...“ posle družbe, povezane z dajanjem posojil drugim osebam, in zavarovanja teh posojil (ter nadaljnjih aktivnosti v zvezi s tem posojili), kot so npr. Pogodba o prevzemu dolga v višini 5,000.000,00 EUR, sklenjena z I.H. d.d. z dne 22.12. 2008 in Pogodba o odstopu dolga v višini 15,000.000,00 EUR, sklenjena s C.Z. d.d. z dne 22. 12. 2008...“). Tudi obdobje pregleda poslov je enako (pet let od dneva sprejema sklepa). Gre za posle, ki jih (nasprotni) predlog skupine delničarjev, da se imenuje posebni revizor, sprejet na skupščini 28. 6. 2013, ni zajemal, zajemal pa jih je predlog sedanjega predlagatelja in Društva Mali delničarji Slovenije, ki pa na tej skupščini ni bil sprejet oziroma je bil zavrnjen.

15. Glede na navedeno ima nasprotni udeleženec prav, da predlagatelj zahteva izdajo pooblastila za sklic skupščine o zadevi, o kateri je skupščina 28. 6. 2013 že odločala. Njegov predlog je bil zavrnjen, zato ne more doseči, da bi skupščina (ne da bi predlagatelj zatrjeval in dokazal spremenjene okoliščine) o istem vprašanju ponovno odločala. Sicer pa takšen delničar ni brez ustrezne zakonske zaščite. Lahko vloži izpodbojno tožbo po pogojih iz 396. člena ZGD-1).Če je njegov predlog na skupščini zavrnjen, izkaže pa okoliščine iz drugega odstavka 318. člena ZGD-1, pa lahko v določenem roku zahteva sodno imenovanje revizorja.

16. Kar zadevi pravni interes za izdajo izpodbijanega sklepa, pa sodišče druge stopnje le dodaja, da gre v zadevah Ng 1/2013 in Ng 2/2013 za dva različna postopka. V prvem za imenovanje oziroma zamenjavo posebnega revizorja po 318. členu ZGD-1, v drugem pa za izdajo pooblastila za sklic skupščine zaradi imenovanja posebnega revizorja, ki naj pregleda določene posle družbe. Tudi, če je bila v zadevi Ng 1/2013 za predlagatelja sprejeta ugodna odločitev, kar želi prikazati nasprotni udeleženec, odločba zaradi vložitve pritožbe z njegove strani še ni pravnomočna. O pomanjkanju pravnega interesa za vložitev obravnavanega predloga tako ni mogoče govoriti.

17. Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, tako da je predlog za izdajo pooblastila za sklic skupščine, zavrnilo, kar je natančneje razvidno iz izreka sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

18. Ker predlagatelj s predlogom ni uspel, sam krije stroške postopka (tretji odstavek 52. člena ZGD-1). Nasprotni udeležencev stroškov postopka ni priglasil.