Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba I U 1601/2017-11

ECLI:SI:UPRS:2019:I.U.1601.2017.11 Upravni oddelek

vozniško dovoljenje odvzem vozniškega dovoljenja izvedensko mnenje pomanjkljiva obrazložitev odločbe absolutna bistvena kršitev določb postopka
Upravno sodišče
11. september 2019
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Izpodbijana odločitev temelji na mnenju posebne zdravniške komisije z dne 19. 10. 2016, ki je napisano na obrazcu. To mnenje ni obrazloženo in zaradi svoje pomanjkljivosti ne more biti podlaga za odločitev o tožnikovi nezmožnosti za vožnjo. Mnenje posebne zdravstvene komisije je namreč izvedensko mnenje, ki je sicer res podlaga za odločitev, vendar pa mora biti obrazloženo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Krško št. 218-85/2016-14 z dne 24. 11. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ prve stopnje skladno s 57. členom Zakona o voznikih (v nadaljevanju ZVoz) odločil, da se tožniku na podlagi dokončnega zdravniškega spričevala Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, št. 44/2016 z dne 19. 10. 2016 odvzame vozniško dovoljenje številka S ..., št. registra ..., izdano 1994 pri Upravni enoti A., za vožnjo motornih vozil kategorij AM, B1, B, F in G, do predložitve zdravniškega spričevala o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po izteku šestmesečnega roka, to je po 19. 4. 2017 (I. točka izreka). Odločil je še, da mora tožnik vozniško dovoljenje vrniti tamkajšnji upravni enoti v 8 dneh od vročitve odločbe (II. točka izreka), da upravni organ podatke o odvzemu vozniškega dovoljenja vpiše v evidenco izdanih vozniških dovoljenj (III. točka izreka), da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (IV. točka izreka) in da ni bilo stroškov v postopku (V. točka izreka).

2. V obrazložitvi je pojasnil, da je iz navedenega dokončnega zdravniškega spričevala z dne 19. 10. 2016 razvidno, da je tožnik začasno telesno in duševno nezmožen za voznika motornih vozil omenjenih kategorij. Zato so izpolnjeni pogoji za odvzem vozniškega dovoljenja iz zdravstvenih razlogov v skladu s prvim odstavkom 57. člena ZVoz. Glede na drugi odstavek 84. člena tega zakona je namreč mnenje posebne zdravstvene komisije, pred katero se lahko zahteva ponovni zdravstveni pregled, dokončno.

3. Organ druge stopnje je ob sklicevanju na prvi odstavek 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), z odločbo zavrnil tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo. Iz obrazložitve je razvidno, da je UKC sporočil, da razlogi za odločitev izhajajo iz 2. točke zdravniškega spričevala št. 44/2016, izdanega dne 19. 10. 2016, v kateri se izdajatelj izrecno sklicuje na Prilogo I, poglavje 8, točko 1 Pravilnika o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil, kjer so natančno določena merila za ugotavljanje telesne in duševne zmožnosti voznikov. Ob upoštevanju navedenih določb je po presoji organa druge stopnje iz zdravniškega spričevala razvidno, da je pri tožniku začasna telesna in duševna nezmožnost ugotovljena zaradi škodljive rabe alkohola. Organ druge stopnje je menil, da je ocena mnenja posebne zdravstvene komisije v obrazložitvi izpodbijane odločbe ustrezno zajeta.

4. Tožnik je zoper odločbo organa prve stopnje vložil tožbo. Navedel je, da tožena stranka nima strokovnega znanja za obrazložitev mnenja zdravstvene komisije, ki je sicer neobrazloženo. Meni, da tožena stranka niti v ponovljenem postopku ni pridobila obrazloženega mnenja. Ne strinja se s stališčem organa druge stopnje, da naj bi iz spričevala posebne zdravstvene komisije jasno in obrazloženo izhajal razlog za odvzem vozniškega dovoljenja. Pojasnjuje, da iz spričevala, ki ga je prejel, ni razvidno, da naj bi bil vzrok v škodljivi rabi alkohola, in katere so zdravstvene ali psihične pomanjkljivosti, ki tožnika delajo nezmožnega za vožnjo motornih vozil. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in priglaša stroške.

5. Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

6. Tožba je utemeljena.

7. V skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) se v upravnem postopku praviloma uporabi predpis, veljaven v času prvostopenjskega odločanja, razen če zakon ne določa drugače.1 Predpis, ki je za obravnavano zadevo bistven, so zato v trenutku izdaje izpodbijanega upravnega akta veljavne določbe ZVoz2. Ta določa, da se z zdravstvenim pregledom ugotavlja, ali je kandidat za voznika ali voznik motornega vozila telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila (prvi odstavek 72. člena ZVoz). Vozniki motornih vozil opravljajo zdravstvene preglede s svetovanjem ali kontrolne zdravstvene preglede, če je tako določeno s tem ali drugim zakonom (tretji odstavek 72. člena ZVoz). Kontrolne zdravstvene preglede opravljajo pooblaščeni izvajalci zdravstvene dejavnosti, opravijo pa se na podlagi pregleda osebe in vpogleda v njeno zdravstveno dokumentacijo, ki jo posreduje izbrani zdravnik (prvi in drugi odstavek 77. člena ZVoz). Napotitev na kontrolni zdravstveni pregled opravi upravna enota, na območju katere ima oseba stalno oziroma začasno bivališče z odločbo, v kateri določi tudi pooblaščenega izvajalca zdravstvene dejavnosti, pri katerem oseba opravi pregled (prvi odstavek 78. člena ZVoz). Na kontrolni zdravstveni pregled se napoti imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja (med drugim), če se je pri njem pojavil sum bolezenskega stanja, okvara ali hiba, katere simptomi lahko predstavljajo nevarnost v cestnem prometu (2. točka prvega odstavka 79. člena ZVoz). Po opravljenem zdravstvenem pregledu izda pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti imetnika vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil (prvi odstavek 83. člena ZVoz). Voznik motornega vozila, ki se ne strinja z zdravniškim spričevalom o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil, lahko zahteva ponovni zdravstveni pregled pred posebno zdravstveno komisijo, mnenje te komisije pa je dokončno (prvi in drugi odstavek 84. člena ZVoz).

8. V obravnavani zadevi je iz zdravniškega spričevala Zdravstvenega doma B. z dne 25. 7. 2016 razvidno, da je tožnik začasno telesno in duševno nezmožen za voznika motornih vozil AM, B, B1, F in G kategorije. Zoper to spričevalo je tožnik vložil ugovor, na podlagi katerega je posebna zdravstvena komisija dne 19. 10. 2016 odločila, da je začasno telesno in duševno nezmožen za voznika motornih vozil zgoraj navedenih kategorij. Pred izdajo odločbe je upravni organ tožnika seznanil s postopkom in ga pozval, da se o tem izjavi.

9. Izpodbijana odločitev temelji na mnenju posebne zdravniške komisije z dne 19. 10. 2016, ki je napisano na obrazcu. To mnenje pa po presoji sodišča ni obrazloženo in zaradi svoje pomanjkljivosti ne more biti podlaga za odločitev o tožnikovi nezmožnosti za vožnjo.3 Mnenje posebne zdravstvene komisije je namreč izvedensko mnenje, ki je sicer res podlaga za odločitev, vendar pa mora biti obrazloženo, kot to določa drugi odstavek 193. člena ZUP, da ga je mogoče po pravilih tega postopka preizkusiti. O odvzemu vozniškega dovoljenja namreč odloči upravni organ z upravno odločbo po pravilih ZUP (57. in 12. člen ZVoz), odločba mora biti obrazložena, obrazložitev pa mora vsebovati odločilne razloge in dokazno oceno, v katero mora biti vključena tudi ocena izvedenskega mnenja (214. člen ZUP). Samo tako odločbo je mogoče preizkusiti in s tem zagotoviti stranki učinkovito pravno sredstvo. Glede na navedeno je tožnikov tožbeni ugovor o neobrazloženosti izpodbijanega akta utemeljen.

10. Ker izpodbijani akt ne vsebuje elementov iz 214. člena ZUP, se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, s tem pa je storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Bistvena kršitev določb postopka je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijano odločbo odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo pristojnemu organu v ponovni postopek, v katerem bo treba odpraviti storjeno kršitev pravil upravnega postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

11. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, saj je zaradi navedene kršitve pravil upravnega postopka že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, pri čemer v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

12. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zaradi česar se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki se povišajo za 22% DDV, torej za 62,70 EUR. Glede na navedeno je tožeča stranka upravičena do 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo.4 Plačana sodna taksa pa se v skladu s 37. členom Zakona o sodnih taksah stranki, ki v sporu uspe, vrne po uradni dolžnosti, ne da bi se posebej odločalo o njenem vračilu.

1 Tako stališče je Vrhovno sodišče že sprejelo v svojih številnih odločbah (npr. odločbe X Ips 1642/2006 z dne 10. 3. 2010, X Ips 224/2007 z dne 1. 7. 2010, X Ips 496/2010 z dne 1. 9. 2011, X Ips 243/2013 z dne 5. 2. 2014). 2 Uradni list RS, št. 85/2016 in nadaljnji. 3 Tako stališče je sprejelo tudi Vrhovno sodišče v sklepu X Ips 458/2014 z dne 18. 5. 2016 in v zadevah I Up 474/2005 ter I Up 897/2002. 4 Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena v zvezi z 378. členom Obligacijskega zakonika; tako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia