Jedro

Dolžnik ni dokazal, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe.

Izrek

Ugovor se zavrne kot neutemeljen in se potrdi sklep o izvršbi sodišča prve stopnje.

Dolžnik mora upniku povrniti v roku 8 dni stroške odgovora na ugovor v znesku 8.740,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje tega sklepa dalje do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dovolilo predlagano izvršbo zaradi izterjave preživnine, ki jo upnica terja v znesku 114.000,00 SIT s pripadajočimi obrestmi ter v zavarovanje zahtevka na plačilo preživnine v znesku 3.000,00 SIT od 1.3.1999 do 28.2.2000. Zoper sklep o izvršbi je dolžnik pravočasno ugovarjal. V obrazložitvi ugovora navaja, da je bila preživnina, ki jo je bil dolžnik dolžan plačevati upnici s sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu P 504/96 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I P 1178/98, znižana na znesek 3.000,00 SIT za čas od 15.12.1995 dalje. Kljub temu, da je znižanje preživnine začelo veljati za čas od vložitve tožbe dalje, pa je bila dolžniku celotna preživnina, določena s prej citirano sodbo, odtegovana že cca leto dni po vložitvi tožbe. Natančnih podatkov, koliko preživninskih obrokov mu je bilo odtegnjenih, dolžnik trenutno nima, predlaga poizvedbe preko podjetja, v katerem je bil zaposlen.

Kar je preplačal, dolžnik izrecno ugovarja v pobot, pri čemer bo pobotni ugovor preciziral po pribavi podatkov o neutemeljeno odtegnjenih zneskih.

V odgovoru na ugovor upnik navaja, da so dolžnikove navedbe neresnične. Zadnja izvršba zaradi plačevanja preživnine je bila dovoljena s sklepom Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani z dne 8.11.1994, opr.št. I 1940/94. S tem izvršilnim predlogom je bilo predlagano zavarovanje zahtevka za čas od 1.11.1994 do 31.10.1995. Delodajalec dolžnika podjetje V. po 31.10.1995 ni odtegoval od dolžnikovega osebnega dohodka preživninskih obrokov, saj podjetje za to ni imelo ustrezne listine sodišča. Sam dolžnik pa upnici ni nikoli nakazoval ničesar. Upnica prilaga kopijo navedenega sklepa o izvršbi z dne 8.11.1994 ter predlaga, da sodišče ugovor zavrne, dolžniku pa naloži v plačilo stroške odgovora na ugovor.

Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ugovor zoper sklep o izvršbi ni utemeljen, ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (2. odst. 54. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur.

list RS št. 51/98 - v nadaljevanju ZIZ).

Ugovor ni utemeljen.

Izvršba ni dopustna, če zanjo niso izpolnjene zakonske predpostavke ali če pride do prenehanja terjatve oz. je terjatev ovirana iz razlogov, ki so nastali po trenutku, na katerega se nanaša izvršilni naslov. Dolžnik sicer zatrjuje, da je podan ugovorni razlog iz 8. tč.

55. čl. ZIZ, torej da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe, ker naj bi še približno leto dni delodajalec kljub znižani preživnini od 1.12.1995 odtegoval višji znesek. Takšne trditve pa dolžnik ni dokazal. Iz ugovora niti ni razvidno, na kakšni podlagi naj bi delodajalec odtegoval preživninske obroke, ali na podlagi izvršilnega sklepa z zavarovanjem bodočih preživninskih obrokov ali pa na drugi podlagi. Nobenih listinskih dokazov v tej smeri dolžnik ni priložil, niti pravnomočnega sklepa o izvršbi, ki bi se nanašal na sporno obdobje po 1.12.1995, niti potrdila delodajalca o morebitnih odtegnjenih zneskih v tem obdobju.

Sklicevanje na poizvedbe pri podjetju V., ki naj jih opravi sodišče, ne zadostuje, posebno še, ker je upnica v odgovoru na ugovor predložila dokazilo o tem, da je na podlagi izvršilnega predloga opr.št. I 1940/94 Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, bilo dovoljeno zavarovanje preživninskega zahtevka le za obdobje od 1.12.1994 do 31.10.1995. Tudi sicer na način kot predlaga dolžnik v izvršilnem postopku pobotanje ni možno, če obstoja terjatve ni priznala nasprotna stranka, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo ugovor dolžnika kot neutemeljen.

Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in da ni zaslediti kakih formalnih kršitev iz razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je ugovor kot neutemeljen zavrnilo ter v skladu z določbo 2. tč. 380. čl. Zakona o pravdnem postopku/1977 v zvezi s 15. čl. ZIZ potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da mora dolžnik povrniti upniku njegove stroške odgovora na ugovor, ki so odmerjeni v skladu z veljavno odvetniško tarifo (1. odst. 166. čl. ZPP/77 v zvezi s 1. odst. 58. čl. ZIZ).