27. 10. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Srečka Kropca iz Pesnice, ki ga zastopa Bojana Šelih, odvetnica v Slovenski Bistrici, na seji dne 27. oktobra 2005

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega stavka prvega odstavka 274. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 – popr., 72/98, 6/99, 66/2000, 111/01, 56/03, 116/03 – ur.p.b., 43/04 in 96/04 – ur.p.b.) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija prvi odstavek 274. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zlasti njegov prvi stavek, po katerem ima obdolženec pravico podati ugovor zoper obtožnico v osmih dneh po njeni vročitvi. Meni, da je izpodbijani del določbe v neskladju s prvo alinejo 29. člena Ustave. Osemdnevni rok, v katerem ima pravico podati ugovor zoper obtožnico, naj mu ne bi omogočal, da učinkovito uveljavi pravico iz prve alineje 29. člena Ustave. Domnevno sporni rok naj bi bil v neskladju z navedeno določbo Ustave zato, ker ni podaljšljiv, ker je prekratek in kot tak neprimeren. Pobudnik meni, da za presojo izpodbijane določbe izkazuje pravni interes, saj naj bi bil s sorazmerno kratkim in nepodaljšljivim rokom za ugovor opravljen nesorazmerno grob poseg v njegove pravne interese.

2.Po določbi 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka izkazati svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-18/98 z dne 19. 4. 2001, Uradni list RS, št. 37/01 in OdlUS X, 76).

3.Pobudnik za presojo izpodbijane določbe ne izkazuje pravnega interesa. Četudi bi v posledici odločitve Ustavnega sodišča prišlo do spremembe zakonske ureditve na način, kot ga predlaga v pobudi, pobudnik ni izkazal, da bi se lahko s tem izboljšal njegov pravni položaj. Razveljavitev zakona začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi (43. člen ZUstS). Po 44. členu ZUstS se zakon, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno. Zgolj na nepravnomočna razmerja lahko učinkuje tudi ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča. Z morebitno ugotovitvijo neustavnosti izpodbijane zakonske določbe bi se lahko zato pravni položaj pobudnika izboljšal le, če o ugovoru zoper obtožnico še ne bi bilo pravnomočno odločeno oziroma če obtožnica še ne bi bila pravnomočna. Iz dopisa Okrožnega sodišča v Mariboru št. K 250/2003 z dne 21. 9. 2005 je mogoče razbrati, da teče zoper pobudnika pred tem sodiščem kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja davčne zatajitve po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 254. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – KZ). Iz navedenega dopisa še izhaja, da je obtožnica postala pravnomočna dne 15. 3. 2004.

4.Pravni položaj pobudnika bi se z morebitno razveljavitvijo ali z ugotovitvijo o neskladju izpodbijane določbe torej lahko izboljšal le, če njegov postopek z ugovorom zoper obtožnico še ne bi bil pravnomočno končan oziroma če bi imel vloženo ustavno pritožbo zoper odločitev o zavrnitvi ugovora zoper obtožnico, ki bi temeljila na razveljavljeni zakonski določbi ali na določbi, za katero je bilo ugotovljeno, da je v neskladju z Ustavo. V pobudnikovem primeru je bilo o ugovoru, ki ga je vložila njegova zagovornica po uradni dolžnosti, že pravnomočno odločeno, obtožnica je postala pravnomočna dne 15. 3. 2004, prav tako pa pobudnik nima odprtega postopka z ustavno pritožbo. Pobudnik torej ni izkazal pravnega interesa za izpodbijanje prvega stavka prvega odstavka 274. člena ZKP. Ustavno sodišče je zato njegovo pobudo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Ribičič.

Predsednik

dr. Janez Čebulj