Up-12/95

3.10.1996

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. S. iz L. na seji dne 3. oktobra 1996

o d l o č i l o :

Sklep Vrhovnega sodišča št. U 1343/94-4 z dne 23.11.1994 se odpravi. Zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnica z ustavno pritožbo, vloženo 23. januarja 1995, izpodbija sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je sodišče zavrglo tožbo v upravnem sporu. Meni, da ji je bila z izpodbijanim sklepom kršena pravica iz 22. člena Ustave. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje upravnemu organu na prvi stopnji.

2.Predmet ustavne pritožbe je stanovanje, glede katerega je pritožnica vložila zahtevo za denacionalizacijo. Kot izhaja iz listin, priloženih ustavni pritožbi, je bilo to stanovanje v času, ko je veljal Zakon o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 26/90 in 43/90 - v nadaljevanju: ZZPS) in ko je pritožnica že vložila zahtevo za denacionalizacijo, dodeljeno upravičencu do solidarnostnega stanovanja. Na pritožničino zahtevo za obnovo postopka in kasnejšo pritožbo zaradi molka organa je Sekretariat za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo, gradbene zadeve ter varstvo okolja Občine Nova Gorica odgovoril, da ne gre za upravno stvar. Enako stališče je zavzelo Vrhovno sodišče v izpodbijani odločbi. Pritožnica meni, da dodelitev solidarnostnega stanovanja je upravna stvar. V zahtevi za denacionalizacijo naj bi izrecno prosila, naj se prepreči poseganje v obstoječe nepremičnine, upravni organ pa je štirinajst dni po prejemu dopolnitve zahteve dodelil sporno stanovanje. Ob dodelitvi bi morala biti navzoča. Meni, da so bile kršene določbe ZZPS, Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 - preč. bes. - v nadaljevanju: ZUP) in Ustave. Sprašuje se, ali je prav, da lahko stanovanjska pravica, pridobljena po uveljavitvi ZZPS, preraste v najemno razmerje za nedoločen čas.

3.Senat Ustavnega sodišča je na seji dne 19. marca 1996 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo.

4.Vrhovno sodišče je v odgovoru na ustavno pritožbo obširneje utemeljilo svoje stališče, zavzeto v izpodbijani odločbi. Navedlo je, da so bile odločbe o dodelitvi stanovanja akti razpolaganja takratnih stanodajalcev in ne upravni akti, izdani v upravnem postopku. Iz določb Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82 in 14/84 - v nadaljevanju: ZSR), predvsem 35. in 37. člena, naj bi izhajalo, da tedaj dodelitev stanovanj ni bila urejena kot upravna stvar in ni šlo za izvajanje upravnih pristojnosti upravnih organov. Zato jih ni bilo mogoče izpodbijati v upravnem postopku. Vrhovno sodišče se zato ni spuščalo v presojo, ali bi pritožnica lahko izpodbijala stanovanjsko pogodbo s sklicevanjem na ZZPS. Pri dodelitvi stanovanja naj bi ne šlo za promet, ki je bil prepovedan z omenjenim zakonom. Za obravnavano zadevo naj bi tudi ne bil upošteven Zakon o določitvi nalog, ki jih od 1.1.1990 začasno opravljajo organi samoupravnih interesnih skupnosti, in o ustanovitvi določenih republiških upravnih organov (Uradni list RS, št. 42/89), ker naj bi za dodelitev stanovanja ne bila pristojna SIS, ampak pristojni organ stanodajalca.

B.

5.Člen 22 Ustave zagotavlja vsakomur enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Vsakdo ima tudi pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče (23. člen Ustave). V primerih, ko ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, odloča pristojno sodišče v upravnem sporu. Po določbi 157. člena Ustave odloča namreč to sodišče tako o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, s katerimi državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil odločajo o pravicah ali o obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij, kot tudi o zakonitosti posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika.

6.Ustavno sodišče je že v odločbi št. Up-23/95 z dne 16.11.1995 (OdlUS IV, 137) zavzelo stališče, da Ustava v prvem odstavku 157. člena zagotavlja varstvo zakonitosti glede vseh aktov državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, če odločajo o pravicah, o obveznostih ali o pravnih koristih posameznikov in če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

7.Pritožnica je s tožbo v upravnem sporu zahtevala odpravo odločbe o dodelitvi stanovanja upravičencu do solidarnostnega stanovanja. V tožbi je navedla, da ji v postopku dodelitve stanovanja ni bila dana možnost udeležbe, čeprav bi ji zaradi njenih pravic po ZZPS in Zakonu o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in 31/93; 56/92, 13/93, 24/95, 37/95, 42/95 - odl. US - v nadaljevanju: ZDen) morala biti. Pritožnica je torej izpodbijala zakonitost postopka izdaje odločbe o dodelitvi stanovanja.

8.Stanovanje je bilo dodeljeno v času veljavnosti Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list RS, št. 35/82 in 14/84 - v nadaljevanju: ZSR). ZSR je za vse primere dodelitve stanovanj določal enoten postopek (v določbah 35. do 46. člena).

Stanovanje je bilo dodeljeno z odločbo (pooblaščenega organa) stanodajalca. S splošnim aktom je moral stanodajalec določiti osnove in merila za določitev prednostnega vrstnega reda in postopek za sprejem prednostnega vrstnega reda upravičencev.

Zoper prednostni vrstni red in zoper odločbo o dodelitvi stanovanja je lahko vsak, ki je menil, da je kršen njegov interes in da po samoupravnem splošnem aktu lahko dobi stanovanje, v tridesetih dneh od objave prednostnega vrstnega reda oziroma od vročitve odločbe vložil ugovor na pristojni organ stanodajalca. Iste osebe so imele nato še pravico v tridesetih dneh vložiti predlog za sodno varstvo pri sodišču združenega dela.

9.Odločbo o dodelitvi stanovanja je izdal Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu Sekretariata za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo, gradbene zadeve ter varstvo okolja Občine Nova Gorica. Pritožbeni organ je bil po pravnem pouku Odbor za spremljanje uresničevanja politike in odločitev ter dajanja mnenj in predlogov na področju stanovanjskega gospodarstva Občine Nova Gorica. Oba organa sta bila organa Občine Nova Gorica, torej organa tedanje lokalne skupnosti.

Odločba o dodelitvi stanovanja je bila izdana v postopku, predpisanem z zakonom, in kot taka predstavlja dokončen posamičen akt. Odločba posega v pravno korist pritožnice. Njen pravni položaj kot upravičenke do vrnitve spornega stanovanja na podlagi ZDen je v primeru, da je v stanovanju najemnik - prejšnji imetnik stanovanjske pravice, drugačen od primera, ko je stanovanje prazno (125. člen Stanovanjskega zakona, Uradni list RS, št. 18/91, 21/94 in 23/96; 9/94, 24/96, 44/96 - odl. US).

10.Za presojo pritožničine tožbe v upravnem sporu torej ni bilo bistveno, ali je odločba o dodelitvi stanovanja upravni akt, izdan v upravnem postopku. Po ugotovitvi, da je navedena odločba dokončen posamični akt organa lokalne skupnosti, ki naj bi posegal v pritožničine pravne koristi, je odločilno vprašanje za presojo zatrjevane kršitve ustavne pravice le še, ali je bilo pritožnici zagotovljeno drugo sodno varstvo izven upravnega spora.

11.Glede na besedilo določb ZSR pritožnica ni bila upravičena izpodbijati odločbe o dodelitvi stanovanja v postopku pred sodiščem združenega dela (prvi odstavek 37. člena ZSR).

Zakonodajalec pritožničinega primera in podobnih v času uveljavitve ZSR tudi ni mogel imeti v mislih. Sporni pravni položaj je nastal z uveljavitvijo ZZPS, ki je bil sprejet zaradi zavarovanja pravic bodočih upravičencev do denacionalizacije.

Sodnega varstva v postopku pred sodiščem združenega dela pritožnica torej ni mogla izkoristiti.

11.Tudi ZZPS določa le pristojnost sodišča za odločitev o ničnosti pogodbe o prometu z nepremičninami. Sodne pristojnosti za presojo skladnosti izpodbijane odločbe o dodelitvi stanovanja z ZZPS ne določa. Ker z zakonom ni bilo predvideno drugo sodno varstvo, bi moralo o spornem vprašanju, postavljenem v pritožničini tožbi, odločiti Vrhovno sodišče.

12.S tem, ko sodišče v nasprotju z določbo 157. člena Ustave ni odločilo o utemeljenosti pritožničine tožbe, je kršilo pritožničino pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.

Ustavno sodišče je zato izpodbijano odločbo Vrhovnega sodišča odpravilo in vrnilo zadevo v novo odločanje. Vrhovno sodišče bo v novem postopku - ob izpolnjenosti drugih procesnih predpostavk - odločilo o tem, ali je dodelitev spornega stanovanja predstavljala prepovedan promet po ZZPS.

13.S tem je Ustavno sodišče že odločilo o spornem vprašanju, kot ga je pritožnica opredelila v ustavni pritožbi. Na vprašanje, ali je bila z izpodbijano odločbo kršena tudi ustavna določba o enakem varstvu pravic (22. člen), zato v tej zadevi ni bilo potrebno odgovoriti.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k dr. Tone Jerovšek