- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 285/2011
ECLI:SI:VSLJ:2011:I.CP.285.2011 Civilni oddelek
Povzetek
- Pravna vprašanja o veljavnosti zemljiškoknjižnega dovolila in pristojnosti notarja.Ali kršitev določb o krajevni pristojnosti notarja vpliva na veljavnost pravnega posla in ali zemljiškoknjižno sodišče lahko presoja veljavnost pravnega posla?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Zemljiškoknjižno sodišče je pri odločanju o vpisu, ki se predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, pristojno presojati le popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, ne pa tudi veljavnost pravnega posla. Kršitev določb o krajevni pristojnosti notarja ne more imeti vpliva na veljavnost pravnega posla, saj je namen določbe 3. odstavka 12. člena ZN zagotovitev enakomerne teritorialne zastopanosti notarskih storitev in zagotavljanje njihovega tekočega opravljanja na celotnem območju države.
Izrek
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Izbriše se zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
Obrazložitev
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagatelja zoper sklep zemljiške knjige Dn. št. 3699/2009 z dne 13. 01. 2010. 2. Zoper sklep se pritožuje udeleženec. Predlaga, naj se pritožbi ugodi in se sklep z dne 13. 01. 2010 razveljavi. Navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo preizkusiti, ali je zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega naj bi se opravil predlagani vpis, pravilno sestavljeno, kar pomeni tudi, da ga mora sestaviti krajevno pristojen notar. Notarski zapis, ki ga ob upoštevanju 3. odstavka 12. člena Zakona o notariatu (1) (ZN) ni sestavila pristojna notarka, nasprotuje prisilnim predpisom in je zato ničen. Zemljiškoknjižno sodišče vpisa ne bi smelo dovoliti.
3. Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.
5. Eno izmed načel zemljiškoknjižnega postopka je načelo formalnosti postopka (124. člen Zakona o zemljiški knjigi (2) - ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Ne preverja materialnopravnih pogojev za vpis, ampak samo formalne. Tako je zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu, ki se predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, pristojno presojati le popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, ne pa tudi veljavnost pravnega posla (4. in 5. odstavek 149. člena ZZK-1).
6. Namen določbe 3. odstavka 12. člena ZN je zagotovitev enakomerne teritorialne zastopanosti notarskih storitev in zagotavljanje njihovega tekočega opravljanja na celotnem območju države. Kršitev določb o krajevni pristojnosti notarja zato ne more imeti vpliva na veljavnost pravnega posla. Ni torej mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo vpis, nično. Nasprotno, zemljiškoknjižno sodišče je pravilno ugotovilo, da zemljiškoknjižno dovolilo nima pomanjkljivosti, ki bi preprečevale vpis v zemljiško knjigo. Odločitev, da se vknjižba hipoteke in zaznamba neposredne izvršljivosti dovolita, je zato pravilna, pritožbo pa je bilo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP potrebno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi. Po 2. točki 3. odstavka 161. člena ZZK-1 se dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
(1) Ur. l. RS 13/94 s spremembami.
(2) Ur. l. RS 58/2003 s spremembami.