Jedro

Dejstvo, da so v postopku udeležene stranke, ki so na določen način povezane s pristojnim sodiščem, v nepravdnih postopkih samo po sebi še ne zadošča za delegacijo pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Izvršilni oddelek Okrajnega sodišča v Kopru je pri nepravdnem oddelku istega sodišča vložil predlog za položitev v sodni depozit zneska kupnine, ki ga po opravljeni izvršbi na nepremičnine ni moglo vrniti dolžniku, saj ta nima transakcijskega računa.

2. Pristojno sodišče je predlagalo delegacijo pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Navaja, da se postopek sodnega depozita po 204. členu ZNP-1 ne more voditi po uradni dolžnosti, ampak se lahko začne le na predlog, kar pomeni, da bi moralo sodišče odločati o predlogu, ki ga je samo vložilo.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti.

5. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da dejstvo, da so v postopku udeležene stranke, ki so na določen način povezane s pristojnim sodiščem, v nepravdnih postopkih samo po sebi še ne zadošča za delegacijo pristojnosti.1 V klasičnih nepravdnih postopkih se namreč pretežno razpravlja o nespornih dejstvih. Delegacija pristojnosti bi bila tako, denimo, utemeljena v primerih, ko bi šlo vsaj za latenten spor2 oziroma za posredno opredeljevanje sodišča o manjši ali večji verjetnosti obstoja določene sporne pravice.3 Postopek o sodnem depozitu po svoji naravi načeloma ni tak postopek. Na nasprotno tudi ne kažejo do sedaj znane okoliščine konkretnega primera. Pristojno sodišče ne pojasni konkretno, zakaj bi odločanje o sodnem depozitu, četudi začeto na predlog istega sodišča, zbujalo pomisleke o objektivni nepristranskosti tega sodišča. Videz nepristranskosti pristojnega sodišča, upoštevaje še zlasti dejstvo, da delegacije pristojnosti (še) ni predlagal upravičenec do predmeta iz sodnega depozita, temveč sodišče sámo, po oceni Vrhovnega sodišča zato ni ogrožen.

6. Vrhovno sodišče je zato predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.

1 Glej npr. sklep VS RS I R 5/1998 z dne 11. 2. 1998, kjer je šlo za zapuščinski postopek. Podobno sklep VS RS I R 63/2019 z dne 16. 5. 2019. 2 Do tega bo pogosteje prihajalo pri nepravdnih postopkih v družinskih zadevah, ki so se pred uveljavitvijo ZNP-1 pretežno obravnavale v pravdnem postopku. 3 Npr. pri napotitvah na pravdo, kadar nepravdno sodišče ne more samo odločati o določenih vprašanjih.