Jedro

Pravilo, vsebovano v 63. členu ZPP, je po presoji višjega sodišča potrebno razlagati restriktivno. Atrakcija krajevne pristojnosti namreč nima smisla v primeru spora, ki sploh nima zveze s stečajem, čeprav časovno sovpada s stečajnim postopkom. Tudi za določanje krajevne pristojnosti mora biti spor v zvezi s stečajem, da bi ga bilo smiselno približati stečajnemu postopku. Subjektivno zvezo s stečajem sicer res imajo vse pravde, v katerih je stečajni dolžnik pravdna stranka (kot v obravnavanem primeru, ko je stečajni dolžnik drugi toženec), vendar samo to dejstvo za pravilo o pristojnosti ne zadostuje. Potrebno je še, da imajo tožbeni zahtevki svojo podlago v stečajnem postopku oziroma je del dejanske podlage teh tožb dejstvo, da je v teku stečaj.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Novem mestu se je s sklepom I Pg 89/2021 z dne 14. 9. 2021 izreklo za krajevno nepristojno za odločanje v predmetnem gospodarskem sporu in zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Sklicevalo se je na 63. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki določa, da je za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom, izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni postopek. Kot bistvene razloge sklepa je navedlo, da v obravnavani zadevi ni sporno, da je spor med pravdnima strankama nastal med stečajnim postopkom, da je sodišče, ki vodi stečajni postopek, izključno krajevno pristojno za sojenje v vseh pravdah, ki se začnejo po začetku stečajnega postopka in da ZPP zveze s stečajnim postopkom za pravde začete po začetku stečajnega postopka ne zahteva.

2. Okrožno sodišče v Ljubljani je v predlaganem sporu o pristojnosti, o katerem mora na podlagi prvega odstavka 24. člena in prvega odstavka 25. člena ZPP odločiti višje sodišče, navedlo, da je po določbi 63. člena ZPP v prvem primeru („med stečajnim postopkom“) odločilen čas nastanka spora, ne pa začetek sodnega postopka, v drugem primeru („v zvezi s stečajnim postopkom“) pa pride do pritegnitve pristojnosti le, če je uveljavljanje terjatve v vzročni zvezi s stečajnim postopkom. Pri tem je zavzelo stališče, da je čas nastanka spora v tem primeru 5. 3. 2012, ko je prva toženka kot kupec z drugo toženko kot prodajalcem sklenila pogodbo o prodaji poslovnega deleža v družbi S. d. o. o., saj so takrat nastala dejstva, na katera tožeča stranka opira svoj tožbeni zahtevek. Ker se je stečajni postopek nad drugo toženko začel dne 22. 5. 2017, ta spor torej ni nastal med stečajnim postopkom nad drugo toženko v smislu 63. člena ZPP. Okrožno sodišče v Ljubljani pa v nadaljevanju meni tudi, da ni podana vzročna zveza med (v uvodu navedenim) tožbenim zahtevkom in med stečajnim postopkom - začetek stečajnega postopka nad drugo toženko ni eden od objektivnih elementov abstraktnega dejanskega stanu uveljavljenega zahtevka; predmetna tožba ni posledica stečajnega postopka. Določbe 63. člena ZPP, katera ureja izključno krajevno pristojnost, pa glede na navedbe iz predloga za dne 22. 4. 2022 tudi ni mogoče razlagati ločeno od določbe 8. točke drugega odstavka 32. člena ZPP, tj. od določbe o stvarni pristojnosti okrožnih sodišč v sporih, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom.

3. Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu.

4. V obravnavani zadevi tožeča stranka zahteva ugotovitev ničnosti Pogodbe o prodaji poslovnega deleža v družbi S. d. o. o., ki je bila med prvo in drugo toženko sklenjena dne 5. 3. 2012, in sicer v obliki notarskega zapisa SV - 000/2012, ugotovitev ničnosti dela družbene pogodbe družbe S. d. o. o. in ugotovitev ničnosti vpisa pridobiteljice poslovnega deleža v sodni register.

5. Pogodba o prodaji poslovnega deleža v družbi S. d. o. o., na podlagi katere je za kupnino 1.676.632,00 EUR prva toženka pridobila 33,3333 % poslovni delež v tej družbi, je bila sicer res sklenjena pred začetkom stečajnega postopka nad drugo toženko (tj. pred 22. 5. 2017), vendar pa Okrožnemu sodišču v Ljubljani ni mogoče pritrditi v navedbi, da je čas nastanka spora v tem primeru že dne 5. 3. 2012. Stališče Vrhovnega sodišča v zadevi III R 26/2006 z dne 3. 10. 2006, da spor nastane, ko nastanejo dejstva, na katere se opira terjatev, ter da je v primeru, ko terjatev zapade pred začetkom stečajnega postopka, tudi spor nastal pred njegovim začetkom, je bilo namreč preseženo oziroma je Vrhovno sodišče od navedene razlage v kasnejši zadevi III R 44/2018 odstopilo. Določbe 63. člena ZPP ni mogoče razlagati tako, da se spor začne pred začetkom pravdnega postopka. V smislu 63. člena ZPP spor nastane oziroma se spor začne s prvim procesnim dejanjem pred sodiščem, kar pa je glede na podatke spisa v tem primeru z vložitvijo tožbe dne 13. 9. 2021, torej po začetku stečajnega postopka nad drugo toženko.

6. Za utemeljitev krajevne pristojnosti sodišča, ki vodi stečajni postopek, tj. Okrožnega sodišča v Ljubljani, pa po presoji višjega sodišča navedeno ni dovolj. Pravilo, vsebovano v 63. členu ZPP, je po presoji višjega sodišča potrebno razlagati restriktivno. Atrakcija krajevne pristojnosti namreč nima smisla v primeru spora, ki sploh nima zveze s stečajem, čeprav časovno sovpada s stečajnim postopkom. Tudi za določanje krajevne pristojnosti mora biti spor v zvezi s stečajem, da bi ga bilo smiselno približati stečajnemu postopku. Subjektivno zvezo s stečajem sicer res imajo vse pravde, v katerih je stečajni dolžnik pravdna stranka (kot v obravnavanem primeru, ko je stečajni dolžnik drugi toženec), vendar samo to dejstvo za pravilo o pristojnosti ne zadostuje. Potrebno je še, da imajo tožbeni zahtevki svojo podlago v stečajnem postopku oziroma je del dejanske podlage teh tožb dejstvo, da je v teku stečaj.1

7. Višje sodišče zato pritrjuje navedbam Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki po smislu merijo na to, da mora biti spor tudi v zvezi s stečajnim postopkom, da bi se lahko uveljavilo pravilo o izključni krajevni pristojnosti sodišča, ki vodi stečajni postopek ter da v tej zadevi takšne zveze ni. V danem primeru ni podana vzročna zveza med zahtevkom iz tožbe, tj. zahtevkom za ugotovitev ničnosti Pogodbe o prodaji poslovnega deleža v družbi S. d. o. o., ki je bila med prvo in drugo toženko sklenjena dne 5. 3. 2012, in sicer v obliki notarskega zapisa SV - 000/2012, zahtevkom za ugotovitev ničnosti dela družbene pogodbe družbe S. d. o. o. in ugotovitev ničnosti vpisa pridobiteljice poslovnega deleža v sodni register, in med stečajnim postopkom. Začetek stečajnega postopka nad drugo toženko ni eden od objektivnih elementov abstraktnega dejanskega stanu uveljavljanega zahtevka (prim. VSL sklep Rg 92/2021). Predmetna tožba ni posledica stečajnega postopka nad drugo toženko. Začetek stečajnega postopka nad drugo toženko ni razlog, ki bi vplival na očitek tožeče stranke toženkama, da je nična Pogodba o prodaji poslovnega deleža v družbi S. d. o. o., da je ničen del družbene pogodbe družbe S. d. o. o. in da je ničen vpis poslovnega deleža v sodni register.

8. Odločitev Okrožnega sodišča v Novem mestu, da ni krajevno pristojno za odločanje v tem sporu, je zato (glede na doslej zatrjevano dejansko stanje v postopku in pravno podlago tožbe za ugotovitev ničnosti) zmotna, ker je navedeno sodišče zmotno uporabilo določbo 63. člena ZPP. Utemeljen pa je predlog Okrožnega sodišča v Ljubljani, da je za odločanje v tem sporu krajevno pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu.

9. Višje sodišče v Ljubljani je zato na podlagi prvega odstavka 25. člena ZPP odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

1 Tako V. Rijavec v Pravdni postopek, zakon s komentarjem / L. Ude ... [et al.], 1. knjiga, Založba Uradni list Republike Slovenije in GV Založba, Ljubljana 2005, str. 281, 282.