Jedro

Sodišče prve stopnje je zakonito odločilo, da se prošnji tožnika za podaljšanje roka za predložitev overjenega prevoda tožbe in prilog v bosanski jezik (prvotožena in četrtotožena stranka imata prebivališče v Bosni in Hercegovini, zato se jima po pogodbi med državama pisanja pošiljajo v uradnem jeziku ene pogodbenice s prevodom v uradni jezik druge pogodbenice) ne ugodi, saj tožnik za podaljšanje roka ni izkazal upravičenega razloga. Ker overjenega prevoda v danem roku ni predložil, je sodišče prve stopnje prav tako zakonito izdalo sklep, da se postopek zoper prvotoženo in četrtotoženo stranko ustavi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep z dne 9. 12. 2011, s katerim je odločilo, da se prošnji tožnika za podaljšanje roka z dne 17. 11. 2011 ne ugodi (1. točka). Odločilo je, da se postopek zoper 1. in 4. toženo stranko ustavi (2. točka).

Tožnik vlaga pritožbo zoper sklep zaradi napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter ugodi prošnji tožnika za podaljšanje roka z dne 17. 11. 2011. Navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Tožnik je dne 28. 11. 2011, še preden je sodišče izdalo izpodbijani sklep, vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kot je razvidno iz priložene pošiljke, potrdila o oddaji pošiljke in sklepa sodišča o naložitvi dopolnitve prošnje. Tožnik meni, da bi sodišče lahko upoštevalo tudi življenjski vidik predmetne zadeve, pri čemer tožnik skupaj s družino živi v Bosni, četudi ima prijavljeno stalno bivališče v Ljubljani, kar pomeni, da se mora po prejemu vsakega pisanja sodišča v naslovni zadevi pripeljati iz Bosne v Slovenijo v pisarni svojih pooblaščencev v G., kjer mu ti na razumljiv način povedo, kako je treba nadaljevati zadevo in kakšne listine mora predložiti. Tožnik bi se moral tudi po prejemu sklepa z dne 17. 10. 2011 oglasiti v pisarni pooblaščenca v G., se nato vrniti v Bosno in tam pridobiti ustrezne listine in nato se znova pripeljati k svojim pooblaščencem v Slovenijo. Tožnik in člani njegove družine živijo zgolj od 263,00 EUR tožnikovega nadomestila iz invalidskega zavarovanja in tožniku vsaka pot pomeni izredno velike stroške, zaradi česar si tudi poti ne more privoščiti ob vsakem času, zaradi navedenih okoliščin vsake vloge, ki ji je treba priložiti številna dokazila, pomeni izredno velik strošek in organizacijski podvig. V konkretni zadevi je tožnik zaprosil za oprostitev plačila stroškov prevoza, ko mu je sodišče s sklepom z dne 17. 10. 2011 naložilo predložitev prevodov, torej pravočasno.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z 2. odstavkom 350. člena v povezavi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik vložil tožbo dne 26. 4. 2011 in navajal, da je bil zaposlen pri toženi stranki L.T. d.o.o., ... cesta 13, D.. Družba je bila izbrisana iz sodnega registra še preden je bila tožba vročena, edini družbenih in pravni naslednik Z.L. pa je tudi umrl. Tožnik je pridobil podatke, kdo so dediči tožene stranke in zoper njih je vložil predmetno tožbo iz razloga, ker je utrpel hude telesne bolečine zaradi nezgode pri delu in uveljavlja tožbeni zahtevek v višini 78.600,00 EUR.

Sodišče prve stopnje je izdalo dne 17. 10. 2011 sklep, s katerim je tožnika pozvalo, da v roku 30 dni od prejema sklepa predloži dva overjena prevoda tožbe z dne 26. 4. 2011 in vseh prilog v bosanskem jeziku, da jih bo lahko sodišče vročilo 1. toženi in 4. toženi stranki. V predmetni zadevi je sodišče uporabilo pravilno pravno podlago in sicer Pogodbo med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o pravni pomoči o civilnih in kazenskih zadevah (Ur. l. RS, št. 63/2010 – BBHPP), pri čemer je Republika Slovenija sprejela zakon o ratifikaciji BBHPP, ki je začel veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ki je bil objavljen 15. 7. 2010, torej velja za konkretni primer. Po določilih BBHPP se pisanja, ki se vročajo osebam v zaprošeni državi, pošiljajo v uradnem jeziku pogodbenice prosilke, priložen pa mora biti tudi prevod pisanj v jezik oziroma enega izmed uradnih jezikov zaprošene pogodbenice.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče tožnika v sklepu opozorilo, da če ne bo predložil overjenih prevodov tožbe in prilog, kakor je zahtevano v roku, bo na podlagi določil 2. odstavka 146. a člena ZPP sodišče štelo, da je tožba v delu zoper 1. toženo in 4. toženo stranko umaknjena, zato bo v tem delu postopek ustavilo. Tožnik v roku ni posredoval dopolnitve tožbe, kot je bilo zahtevano, je pa sodišče dne 18. 11. 2011 prejelo prošnjo tožnika za podaljšanje roka, kjer je tožnik navajal, da je pri službi brezplačne pravne pomoči zaprosil za oprostitev plačila stroškov postopka, sodišče pa sklepa o oprostitvi še ni izdalo. Ni mogoče upoštevati pritožbenih ugovorov tožnika, da gre za življenjski primer, ki bi ga moralo sodišče upoštevati iz razloga, ker tožnik živi z družino v Bosni, pri čemer pritožbeno sodišče izrecno ugotavlja, da je tožnik vložil tožbo in navajal svoje prebivališče … 264, Ljubljana. Tožnik je sicer prošnjo za podaljšanje roka vložil pravočasno, vendar ob tem ni obstajal utemeljen razlog, zaradi katerega bi sodišče prve stopnje moralo pritožbi ugoditi, saj brezplačna pravna pomoč zajema le tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. Sodišče prve stopnje je večkrat preverilo ali je tožnik vložil prošnjo, vendar tožnik tega ni storil vse do dne 19. 11. 2011. Zato je sodišče pravilno ugotovilo, da tožnik v roku ni dopolnil tožbe, torej je ni pravočasno predložil z overjenimi prevodi in tudi ne vseh vlog prevedenih v bosanski jezik.

Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožba zoper 1. toženca in 4. toženca umaknjena in postopek na podlagi določil 3. odstavka 188. člena ZPP zoper obe stranki ustavilo.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 2. alinee 365. člena ZPP.