Jedro

Pritožnica v konkretnem pravdnem postopku nastopa kot fizična oseba, sicer pa je samostojna podjetnica. Samostojni podjetnik in fizična oseba sta isti subjekt, zato je sodišče prve stopnje pravilno pri ugotavljanju pritožničinega materialnega položaja, ugotavljalo njeno celotno premoženje (podatke o stvareh v njeni lasti, drugih premoženjskih pravicah), tudi stanje na transakcijskem račun, ki ga ima kot fizična oseba in stanje na poslovnem računu, ki ga ima kot samostojna podjetnica, in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog prve tožnice za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi zavrnilo; zavrnilo je tudi njen podredni predlog za odlog plačila navedene sodne takse, kakor tudi predlog za njeno obročno plačilo.

2. Zoper sklep je prva toženka vložila pravočasno pritožbo "iz vseh pritožbenih razlogov" in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodi, podredno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da pritožnica nima obdavčljivih dohodkov, je pa upoštevalo prilive na njen poslovni transakcijski račun pri Hranilnici d. d., kakor tudi pozitivno stanje na tem računu. Navedenih zneskov ne bi smelo upoštevati, saj prilivi na poslovni transakcijski račun ne predstavljajo dohodkov prve toženke, temveč je za ugotovitev dohodkov iz naslova opravljanja dejavnosti potrebno upoštevati tudi odhodke ter ugotoviti, kakšen je rezultat poslovanja. Šele iz davčne napovedi samostojnega podjetnika in posledično odločbe davčnega organa, je mogoče ugotoviti, kakšen je rezultat poslovanja samostojnega podjetnika. Iz vpogleda v poslovni izid za A. A. s. p., za leto 2018, je ugotoviti, da so v letu 2018 prihodki znašali 36.083,04 EUR, pri čemer pa je dobiček znašal le 5.921,75 EUR, kar je v povprečju 493,00 EUR na mesec. Odlivi iz naslova opravljanja dejavnosti so znašali v mesecu avgustu 2019 1.336,32 EUR, v mesecu septembru 3.898,43 EUR, v mesecu oktobru pa 2.304,02 EUR. Na računu je imela privarčevana sredstva za plačilo materiala in stroškov poslovanja ter sredstva za preživljanje sebe in svoje družine, nikakor pa ugotovljena sredstva ne predstavljajo sredstev, s katerimi bi lahko prosto razpolagala, temveč gre za sredstva nujno potrebna za opravljanje dejavnosti, prav tako pa mora sredstva privarčevati, da lahko pravočasno izpolnjuje davek od dobička državi. Gre torej za prilive iz naslova opravljanja dejavnosti, ki pa se bodo šele v končnem obračunu upoštevali pri ugotavljanju višine rezultata poslovanja samostojnega podjetnika, torej morebitnega dobička ali izgube.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica v konkretnem pravdnem postopku nastopa kot fizična oseba, sicer pa je samostojna podjetnica. Samostojni podjetnik in fizična oseba sta isti subjekt, zato je sodišče prve stopnje pravilno pri ugotavljanju pritožničinega materialnega položaja, ugotavljalo njeno celotno premoženje (podatke o stvareh v njeni lasti, drugih premoženjskih pravicah), tudi stanje na transakcijskem račun, ki ga ima kot fizična oseba in stanje na poslovnem računu, ki ga ima kot samostojna podjetnica, in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene.

5. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje prva toženka res nima obdavčljivih dohodkov, vendar pa je iz stanja na poslovnem transakcijskem računu ugotovilo, da je bil njen mesečni dohodek v mesecu avgustu 2019 4.127,55 EUR, v mesecu septembru 8.635,80 EUR in v mesecu oktobru 2019 4.395,56 EUR, stanje na računu na dan 6. 11. 2019 pa 15.648,94 EUR. Če stranka izkazuje kakršnokoli premoženje, mora trditi in izkazati, da s premoženjem ne more razpolagati. Trditveno in dokazno breme je na njej (tretji odstavek 12.a člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1)). Pritožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje takšnih trditev ni podala, celo več, poslovnega transakcijskega računa v predlogu za oprostitev plačila sodne takse sploh ni navedla, čeprav je bila dolžna navesti podatke o vseh svojih dohodkih in premoženju (12. člen ZST-1).

6. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi premoženjsko stanje kot ga je samo ugotovilo (pri čemer kot rečeno pritožnica ni trdila, da s premoženjem ne more razpolagati) in utemeljeno zaključilo, da bo glede na ugotovljeno, prva toženka dolžno sodno takso v višini 4.215,00 EUR, zmožna plačati v enkratnem znesku in takoj, ne da bi se pri tem občutno zmanjšala sredstva, s katerimi se preživlja ona in njeni družinski člani (prvi odstavek 11. člena, peti odstavek 11. člena, tretji odstavek 12a člena ZST-1).

7. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).