Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Stečajni senat s sklepom napoti upnika, čigar terjatev je prerekal eden izmed upnikov, ki so navzoči na naroku, na ugotovitev prerekane terjatve. Napoteni upnik ne more v pritožbi zoper sklep stečajnega senata po prvem odst. 144. čl. ZPPSL prerekati terjatev drugega upnika, če tega ni storil na naroku za preizkus terjatev.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom napotilo upnika, da zaradi ugotovitve obstoja prijavljene terjatve v višini 11,952.775,69 SIT s pp v roku 15 dni od dneva vročitve sklepa začne postopek pred sodiščem ali drugim organom proti upniku I.S., Ljubljana, ki je navedeno terjatev prerekal. Zoper tak sklep se je pravočasno pritožil upnik in predlagal, da pritožbeno sodišče napadeni sklep v celoti razveljavi. Pritožnik meni, da I.S. ne more biti upnik v predmetnem postopku, ker je ustanovitelj in družbenik stečajnega dolžnika, Zakon o gospodarskih družbah pa v 433. členu določa, da družbenik, ki v času, ko bi družbeniki kot dobri gospodarstveniki morali zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega da družbi posojilo, ne more proti družbi uveljavljati zahtevka za vračilo posojila v stečajnem postopku in se takšno posojilo v stečajnem postopku šteje za premoženje družbe.
Pritožba ni utemeljena.
Iz podatkov v spisu je razvidno, da se je prvega naroka za preizkus prijavljenih terjatev v predmetnem stečajnem postopku dne 8.9.1999 udeležil I.S. kot upnik, katerega terjatev, navedeno v seznamu prijavljenih terjatev pod zaporedno št. 14/62 v višini 892.785,00 SIT, je stečajni upravitelj priznal (redna št. 17 spisa s prilogo).
Prav tako je iz podatka v spisu razvidno, da je upnik I. S. prerekal terjatev upnika A.A. d.d. Ljubljana, navedeno pod zaporedno št. 14/21 seznama prijavljenih terjatev, v višini 11,952.775,69 SIT, v celoti. Iz podatkov v spisu pa ni razvidno, da bi pritožnik kot upnik prerekal prijavljeno terjatev I.S.. Naroka za preizkus prijavljenih terjatev se namreč pritožnik tudi ni udeležil. Zaradi navedenega pritožnik ne more s pritožbo uspešno oporekati statusu upnika I. S., saj se v stečajnem postopku ni poslužil pravnega sredstva, ki ga je imel na voljo v skladu z drugim odst. 142. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS, št. 6/93, 39/97, v nadaljevanju ZPPSL). Po tej določbi smejo upniki na naroku za preizkus terjatev (glej 141. čl. ZPPSL) prerekati prijavljene terjatve in le na tak način lahko dosežejo, da prijavljena terjatev ne velja za ugotovljeno (glej tretji odst. 142. čl. ZPPSL). Upnik, ki terjatve, ki je bila predmet preizkusa na naroku, ni prerekal, tega ne more več storiti kasneje (glej četrti odst. 11. čl. ZPPSL).
Zaradi navedenega so pritožbene navedbe pravno neupoštevne, izpodbijani sklep pa materialnopravno povsem pravilen, saj je pritožnikovo terjatev na naroku za preizkus terjatev prerekal upnik I.S. (glej prvi odst. 144. čl. ZPPSL). S temi razlogi je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL).
Pritožbeno sodišče le še pripominja, da iz podatkov v stečajnem spisu ni razvidno, da bi I.S. prijavil terjatev iz naslova posojila v smislu prvega odst. 433. čl. ZGD, na kar se pritožba sklicuje, pač pa terjatev iz naslova neizplačane plače in nadomestila, neizplačanega povračila stroškov prehrane med delom in neizplačanega povračila stroškov za prevoz na delo in z dela (prijava terjatve I. S. pod redno št. 14 - 62 stečajnega spisa).