Jedro

Vrednost zemljišč se določa glede na vrednostne razrede, v katere je uvrščeno posamezno zemljišče. To pomeni, da se vrednost določa glede na vrednostne razrede, ki so bili določeni za potrebe izvedbe komasacije, ne pa na podlagi dejanskega vrednosti konkretnega zemljišča. Zaradi navedenega je neupošteven tožnikov tožbeni ugovor, da je kvaliteta njegovih parcel zaradi načina obdelave bistveno boljša od drugih, tudi sosednjih parcel.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. V postopku komasacije, ki se je začel v letu 2008 na predlog Občine Kidričevo na komasacijskem območju KO ... je upravni organ s sporno delno odločbo ugotovil, da je tožnik kot komasacijski udeleženec v komasacijski sklad vložil zemljišča na območju katastrske občine … in … v vrednosti 2.928.446 cenilnih enot, iz komasacijskega sklada pa so se mu dodelile parcele št. 1450 in 1465 v k.o. … in 1583 v k.o. …, v skupni vrednosti 2.928.603 cenilnih enot. Razlika med vloženimi in dodeljenimi parcelami znaša 157 cenilnih enot, vendar se zaradi male vrednosti ne poračuna. Postopek komasacije je bil izveden v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, ki je veljal v letu 2008 ter Pravilnikom o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (v nadaljevanju Pravilnik). V postopku so bili izdelani in javno razgrnjeni elaborat idejne zasnove, ureditve komasacijskega območja, elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju, elaborat obstoječega stanja zemljišč. K navedenim elaboratom nihče od komasacijskih upravičencev ni podal ugovorov. K elaboratu nove razdelitve zemljišč pa je podalo ugovor 64 komasacijskih udeležencev, med njimi tudi tožnik. Tožnik se ni strinjal s predlogom nove razdelitve v tabli 21 in 22 zaradi vrstnega reda, ker je njegovo vloženo zemljišče ležalo južneje. V zvezi z ugovori komasacijskih upravičencev je upravni organ opravil ustno obravnavo na terenu, vendar do spremembe lege dodeljenih zemljišč ni prišlo, ker k temu ni dala soglasja komasacijska udeleženka A.A. 2. Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno. Tožena stranka navaja, da zahteva po spremembi lokacije dodeljenega zemljišča nima neposredne opore v ZKZ in v Pravilniku, zato je po svoji naravi predlog. Temu predlogu je prvostopni organ ugotovil v tabli št. 21, kjer je obstajalo soglasje komasacijskih udeležencev, ne pa v tabli št. 22, kjer tega soglasja ni bilo. Namen komasacije po ZKZ je, da se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča. Tožnik je v komasacijski sklad vložil zemljišča v treh katastrskih občinah in v sedmih obdelovalnih kosih, iz komasacije pa je dobil zemljišča v dveh katastrskih občinah in v treh obdelovalnih kosih. Tako je v obravnavanem primeru predpisani kriterij boljše zaokroženosti izpolnjen. Zaradi navedenega je nerelevantna tožnika zahteva, da se mu v vsaki posamezni k.o. vrne toliko zemljišča, kot ga je v njej vlagal. Tožnik je tako res v k.o. … dobil manjšo površino zemljišč, vendar pa mu je bila manjkajoča površina dodeljena v k.o. …. V zvezi z ugovorom tožnika, da je vložil v komasacijski sklad kvalitetnejša zemljišča, kot jih je dobil po razdelitvi, tožena stranka pojasnjuje, da se primerjava vrednosti zemljišč opravi glede na vrednost vseh zemljišč, ne pa na posamezna izmed njih. Tožnik v tožbi ugovarja, da po njegovem mnenju so mu bila dodeljena neustrezna zemljišča. Z novo dodeljenimi parcelami se ne strinja, ker v naravi predstavljajo zemljišča bistveno slabše kvalitete, kot so bila zemljišča, ki jih je vložil v komasacijski sklad. Do tega je prišlo, ker je izvajalec komasacije preveč pavšalno ocenil vrednost zemljišč v posamezni tabli, torej na celotnem območju nekih parcel kot enakovredno ter določil tri nivoje kvalitete. To pa ne ustreza dejanskemu stanju, saj se kvaliteta tudi sosednjih parcel zelo razlikuje. ...so svoja zemljišča gnojili s hlevskim gnojem, na njih so podorali zeleno maso ter tudi ročno pobirali kamenje na parcelah, zaradi česar se je z leti povečala masa humusa in tako bistveno izboljšala kvaliteto obdelovalnih površin. Ta pa ni primerljiva s parcelami na istem območju, ki so bile intenzivno izkoriščene z minimalnimi vložki dela in gnojenjem. Sam je kmet, ki svojo družino preživlja s kmetijstvom in mu ni vseeno, kakšne kvalitete so zemljišča, ki jih obdeluje. Meni, da z načinom vrednotenja zemljišč v komasacijski sklad ni bilo izpolnjeno načelo pravičnosti. Prav tako se ne strinja s prenosom zemljišč iz k.o. … v k.o. …, navedenega pa tudi ni ustrezno argumentirala tožena stranka. Ne razume, da izvajalec komasacije ne skrbi za javni interes, kaj je pridelava hrane za trg, in zemljišča boljše kvalitete dodeljuje „hobi“ kmetovalcem, ki pa ne predelujejo hrane za trg. Predlaga, da se v postopku določi sodni izvedenec, ki naj oceni dejansko vrednost zemljišč. Glede izpodbijane odločbe pa predlaga, da se ta popravi tako, da se površina parcele v k.o. … poveča za 3.245 m2, za kolikor se naj zmanjša zemljišče parc. št. 1465 v k.o. …, ter da se parcela 1450 k.o. … premakne na jug v okviru iste table brez spremembe površin.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Komasacija je agrarna operacija, ki je namenjena večji smotrnosti pri izkoriščanju zemljišč. V skladu s 55. členom ZKZ lahko zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča. Izvedba komasacije je torej v korist vsem komasacijskim udeležencem. Pri tam pa komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake skupne vrednosti. Razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč pa praviloma sme presegati 5 % vrednosti in 15 % površine (člen 65 ZKZ). Zakon torej pri razdelitvi zemljišč dopušča manjša odstopanja, ki pa so posledica omejenih dejanskih možnosti pri novih razdelitvi zemljišč. V postopku nove razdelitve zemljišč tako lahko komasacijski udeleženec uspešno uveljavi le ugovore v okviru zakonskih meril, določenih za novo razdelitev.

6. V postopku komasacije se izdelajo in razgrnejo elaborat obstoječega stanja zemljišča na komasacijskem območju, elaborat vrednotenja zemljišča na komasacijskem območju, idejna zasnova ureditve komasacijskega območja in elaborat nove razdelite zemljišč na komasacijskem območju. Na navedene elaborate lahko komasacijski udeleženci podajo pripombe in predloge na samo razgrnitvi, najpozneje pa v osmih dneh po izteku roka razgrnitve. Pripombe in predlogi se obravnavajo v postopku pred izdajo odločbe o novi razdelitvi zemljišč (člen 63 ZKZ).

7. Pri vrednotenju zemljišč se zemljišča uvrščajo v vrednostne razrede. Vsakemu vrednostnemu razredu se določi vrednost 1m2 v cenilnih enotah, cenilni enoti pa se določi vrednost v denarju. Metode in način vrednotenja predpiše minister, pristojen za kmetijstvo (člen 66 ZKZ). Navedeni predpis je Pravilnik, ki v 13. členu določa, da elaborat vrednotenja zemljišč med drugim vsebuje strokovne podlage za vrednotenje kmetijskih zemljišč, geografske in geomorfološke karakteristike območja, opis stalnih lastnosti, ki predstavljajo pridelovalni potencial posameznega vrednostnega razreda, lokacije izkopanih profilov in vzorcev za določitev meje med vrednostmi razredi ter izris mej in označitev vrednostnih razredov, terenski opisi izkopanih profilov in laboratorijskih preiskav itd. Pri tem se glede lege površine, katastrske kulture in katastrskega razreda upoštevajo podatki iz zemljiškega katastra (člen 62 ZKZ).

8. Glede na navedene pravne podlage za vrednotenje zemljišč na komasacijskem območju torej vrednost določa glede na vrednostne razrede, v katere je uvrščeno posamezno zemljišče. To pomeni, da se vrednost določa glede na vrednostne razrede, ki so bili določeni za potrebe izvedbe komasacije, ne pa na podlagi dejanskega vrednosti konkretnega zemljišča. Zaradi navedenega je neupošteven tožnikov tožbeni ugovor, da je kvaliteta njegovih parcel zaradi načina obdelave bistveno boljša od drugih, tudi sosednjih parcel. V kolikor pa se tožnik ni strinjal z uvrstitvijo njegovih parcel v predvidene vrednostne razrede (A, B, C), bi moral tovrstne ugovore podati v postopku v zvezi z razgrnitvijo elaborata o vrednotenju zemljišč na komasacijskem območju.

9. Neupošteven je tudi tožbeni ugovor, da se mu naj v k.o. … površina dodeljene parcele poveča na površino, kot jo je vložil v komasacijski sklad v navedeni k.o., kakor tudi, da se lokacija parcele v k.o. … premakne južneje. Glede na namen komasacije, to je v okrožanju zemljišč, je že po naravi stvari nemogoče, da bi vsak udeleženec prejel popolnoma enako površino, kot jo je vložil, oziroma na prejšnji lokaciji. Zaradi navedenega tudi zakon določa možna odstopanja tako glede vrednosti kot površine vloženih in dobljenih površin, pri čemer so v konkretnem primeru odstopanja v skladu z navedeno določbo. V zadevi pa ni sporno, da je tožnik vložil zemljišča, ki so bila na sedmih različnih lokacijah ter da je iz komasacijskega sklada dobil zemljišča v treh obdelovalnih kosih, kar pomeni, da je navedeni namen zaokroževanja zemljišč bil v tožnikovem primeru dosežen.

10. Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da je izpodbijana delna odločba pravilna in na zakon utemeljena, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Sodišče se tudi strinja z razlogi, ki sta jih v svojih odločbah navedla organa prve in druge stopnje ter se nanje tudi v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sklicuje v tej sodbi.