Jedro

Tožeča stranka kljub opozorilu tožene stranke, da iz navedb Ministrstva za pravosodje izhaja, da je brezplačna pravna pomoč državljanom BIH omogočena le v civilnih in gospodarskih zadevah, in pozivu, naj sodišču sporoči ali bo glede izpolnjevanja pogoja vzajemnosti (3. odstavek 10. člena ZBPP) podala zahtevo za takšno zaprosilo in o njeni vložitvi zahteve predloži ustrezno dokazilo, tega ni storila, zato je bila njena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnjena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravno sodišče RS zavrnilo prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljnjem besedilu Bpp) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred Upravnim sodiščem RS v zvezi s tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 154/2010-10 z dne 21.3.2010. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da tožeča stranka v obravnavanem primeru prosi za dodelitev Bpp za tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS opr. št. Bpp 154/2010-10 z dne 21.3.2010, s katero je sodišče zavrnilo njegovo prošnjo za dodelitev Bpp v zvezi z vložitvijo ustavne pritožbe zaradi spora o podlagi za plačilo RTV prispevka. Organ Bpp je v postopku izdaje odločbe, zoper katero želi tožeča stranka vložiti tožbo ugotovil, da je tožeča stranka državljan Bosne in Hercegovine, ki v Republiki Sloveniji nima prijavljenega stalnega in začasnega prebivališča. Haška konvencija v civilnem sodnem postopku za državljane držav pogodbenic (med katerimi sta tudi BiH in RS) omogoča brezplačno pravno pomoč, vendar le v civilnih in gospodarskih zadevah med katere pa spor o plačevanju RTV prispevka ne spada. Po 10. členu ZBPP je imela tako tožeča stranka možnost prejeti Bpp za vložitev ustavne pritožbe samo, če bi predložila potrdilo o vzajemnosti o priznavanju Bpp med BiH in RS, kar tožeča stranka kljub večkratnemu pozivu ni storila, zato je bila njena vloga utemeljeno zavrnjena. Prošnja tožeče stranke za dodelitev Bpp v predmetni zadevi je bila zavrnjena kot neutemeljena iz razloga, ker zadeva, v kateri zahteva tožeča stranka dodelitev Bpp nima možnosti za uspeh. Ker tožeča stranka ne izpolnjuje vsebinskega pogoja za dodelitev Bpp, ki mora biti izpolnjen kumulativno s finančnim kriterijem, je tožena stranka njeno vlogo zavrnila.

Tožeča stranka v tožbi smiselno navaja razloge, zaradi katerih želi sprožiti upravni spor zoper izpodbijano odločbo. Toženi stranki očita neupoštevanje ustave in zakonov. Nadalje navaja, da ji je odvetniška pravna pomoč nujna za vložitev ustavne pritožbe v sporu z RTV Slovenija, ki ne upošteva njeno svobodno izbiro uporabe osebne lastnine.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, da jo sodišče kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. V obrazložitvi izpodbijane odločbe so podani pravilni razlogi za odločitev, sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – Ur. list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Zakon o brezplačni pravni pomoči (Ur. list RS, št. 48/01, 50/04, 96/04 – UPB1 in 23/08 – ZBPP) v 10. členu določa kdo so upravičenci do brezplačne pravne pomoči. To so državljani Republike Slovenije, ki v Republiki Sloveniji stalno prebivajo; tujci z dovoljenjem za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji in osebe brez državljanstva, ki zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji; drugi tujci pod pogojem vzajemnosti ali pod pogoji v primerih določenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. V 3. odstavku istega člena je določeno, da je vzajemnost točke 1. odstavka podana, če so po predpisih države tujca tudi slovenski državljani v državi tujcev upravičeni do brezplačne pravne pomoči. Zaprosilo o tujem pravu pošlje na zahtevo tujca ministrstvo, pristojno za pravosodje, pod diplomatski poti.

Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe izhaja, da tožeča stranka ni državljan Republike Slovenije in da nima stalnega oziroma začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji (1. in 2. točka 1. odstavka 10. člena ZBPP) zato bi lahko postala upravičenec do brezplačne pravne pomoči v skladu s 3. točko 1. odstavka 10. člena ZBPP, če bi bilo ugotovljeno, da so po predpisih države tožeče stranke to je BiH, tudi slovenski državljani v BiH upravičeni do brezplačne pravne pomoči. Tožeča stranka kljub opozorilu tožene stranke, da iz navedb Ministrstva za pravosodje izhaja, da je brezplačna pravna pomoč omogočena le v civilnih in gospodarskih zadevah in pozivu, naj sodišču sporoči ali bo glede izpolnjevanja pogojev vzajemnosti (3. odstavek 10. člena ZBPP) podala zahtevo za takšno zaprosilo in njeni o vložitvi zahteve predloži ustrezno dokazilo, tega ni storila. Glede na navedeno je tudi po mnenju sodišča tožena stranka pravilno v skladu z določbo 1. odstavka 24. člena ZBPP v zvezi z določbo 2. odstavka 37. člena ZBPP kot neutemeljeno zavrnila, saj tožeča stranka v zadevi, v kateri zahteva dodelitev Bpp nima možnosti za uspeh. Glede na navedeno so tudi ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev njenih pravic v zadevi plačila RTV prispevkov in ne na predmetni postopek neutemeljeni.

Ob upoštevanju navedenega je sodišče tožbo, v skladu s 1. odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, odločba pa pravilna in na zakonu utemeljena.