Jedro

Z izvedenskim mnenjem izvedenca medicinske stroke je podprta ugotovitev sodišča prve stopnje, da pojem "ankiloza" po medicinski klasifikaciji obsega različne stopnje gibljivosti, tudi popolno negibljivost in tudi minimalno gibljivost. Sodišče prve stopnje je ugotovilo še, da je pri tožniku podana "fibrozna ankiloza" desnega skočnega sklepa, ugotovljena ohranjena gibljivost pa je funkcionalno nepomembna in gre za funkcionalno praktično negibljivost skočnega sklepa, kar je posledica hude okvare mišic - raztrganine - desne goleni in otrdelosti brazgotinskega tkiva zaradi te okvare.

Zgoraj povzetih ugotovitev sodišča prve stopnje pritožba ne izpodbija. Po presoji pritožbenega sodišča je pravilne zaključek sodišča prve stopnje, da pod točko 197 Tabele invalidnosti PG NE/04-2 in pod točko 183 Tabele invalidnosti PG NE/10-4 naveden pojem "ankiloza" ne pomeni jasno in nesporno le popolne negibljivosti skočnega sklepa in da je pojem "ankiloza" zato potrebno razlagati s pomočjo medicinske klasifikacije in na podlagi 82. člena Obligacijskega zakonika (OZ) v tožnikovo korist, ker je šibkejša pogodbena stranka v pogodbenem razmerju s toženko.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je dolžna toženka tožniku v roku 15 dni plačati 15.354,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 10. 2014 dalje do plačila in mu povrniti stroške pravdnega postopka 2.660,18 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka dalje do plačila.

2. Toženka je s pritožbo izpodbijala sodbo sodišča prve stopnje z uveljavljanjem pritožbenega razloga zmotna uporaba materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagala ugoditev pritožbi ter spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Kot podredno pa je predlagala razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navajala je, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj pri tožniku v posledici poškodbe ni prišlo do ankiloze, ki pomeni popolno negibljivost sklepa, temveč je pri njem podana zgolj hudo omejena gibljivost sklepa in zato tožniku zavarovalnina za invalidnost po določilih XIX/197 in 183. točki Tabele invalidnosti PG-NE-tinv/04-12 in PG-NE-tinv/10-4 ne pripada. Tabela invalidnosti, kot sestavni del Splošnih pogojev, določa, da se omejena gibljivost gležnja ocenjuje le po zlomu ali izpahu kostnih struktur, kar pri tožniku ni bilo ugotovljeno. V postopku postavljeni izvedenec medicinske stroke v mnenju zaključuje, da je pri tožniku zaradi hude okvare mišic desne goleni po poškodbi prišlo do izrazite motnje gibljivosti v skočnem sklepu, takšna motnja pa ne predstavlja ankiloze v smislu popolne negibljivosti v skočnem sklepu, in po njegovem mnenju točke Tabele invalidnosti XIX/197 PG-NE-tinv/04-12 ni mogoče dobesedno upoštevati. Prav tako iz istega razloga, ker ne gre za popolno negibljivost skočnega sklepa, po mnenju izvedenca ni mogoče upoštevati XIX/183. točke Tabele invalidnosti PG-NE-tinv/10-4. Po mnenju izvedenca pojem ankiloze v Tabeli invalidnosti zajema pojem popolne negibljivosti sklepa glede na dejstvo, da je v točki XIX/198 Tabele invalidnosti posebej obravnavana gibljivost skočnega sklepa, oziroma različne stopnje motenj gibljivosti. Res izvedenec ugotavlja v mnenju, da v medicinski znanosti obstaja več vrst ankiloz in bi lahko pri tožniku s stališča znanosti opredelil stanje kot posebno vrsto ankiloze, to je fibrozna ankiloza, kar pomeni še minimalno gibljivost v skočnem sklepu, ki pa je tabela invalidnosti ne klasificira ali posebej določa, v tabeli invalidnosti gre zgolj za opredelitev ankiloze, kot popolne negibljivosti sklepa, kar potrjuje toženkino stališče. Toženka se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da so splošni pogoji, oziroma določila tabele invalidnosti nejasni, saj je v Tabeli invalidnosti jasno določena v eni točki ankiloza skočnega sklepa, v drugi pa omejena gibljivost skočnega sklepa po zlomu kostnih struktur ali izpahu in različne stopnje gibljivosti od lažje do težje stopnje, prav tako je tudi po stališču izvedenca pomen ankiloze popolna negibljivost sklepa, iz slednjih razlogov je pomen Splošnih pogojev jasen, ankiloza pomeni zgolj popolno negibljivost skočnega sklepa, ta pa pri tožniku ni podana.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ni izpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da pojem "ankiloza" ni definiran niti v Splošnih pogojih PG NE/04-12 in Tabeli invalidnosti kot posebnem delu teh pogojev in tudi ne v splošnih pogojih PG NE/10-4 in Tabeli invalidnosti, kot sestavnemu delu teh splošnih pogojev.

6. Z izvedenskim mnenjem izvedenca medicinske stroke je podprta ugotovitev sodišča prve stopnje, da pojem "ankiloza" po medicinski klasifikaciji obsega različne stopnje gibljivosti, tudi popolno negibljivost in tudi minimalno gibljivost. Te stopnje ankiloze pa so različno poimenovane, in sicer: "koščena ankiloza" in "umetna ankiloza" imata za posledico popolnoma negibljiv skočni sklep, "ekstra kapsularna ankiloza" in "fibrozna ankiloza" imata za posledico lahko vsaj deloma nakazano gibljivost, pri "intrakapsularni ankilozi" je navadno ohranjene nekaj gibljivosti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo še, da je pri tožniku podana "fibrozna ankiloza" desnega skočnega sklepa, ugotovljena ohranjena gibljivost pa je funkcionalno nepomembna in gre za funkcionalno praktično negibljivost skočnega sklepa, kar je posledica hude okvare mišic - raztrganine - desne goleni in otrdelosti brazgotinskega tkiva zaradi te okvare.

7. Zgoraj povzetih ugotovitev sodišča prve stopnje pritožba ne izpodbija. Po presoji pritožbenega sodišča je pravilne zaključek sodišča prve stopnje, da pod točko 197 Tabele invalidnosti PG NE/04-2 in pod točko 183 Tabele invalidnosti PG NE/10-4 naveden pojem "ankiloza" ne pomeni jasno in nesporno le popolne negibljivosti skočnega sklepa in da je pojem "ankiloza" zato potrebno razlagati s pomočjo medicinske klasifikacije in na podlagi 82. člena Obligacijskega zakonika (OZ) v tožnikovo korist, ker je šibkejša pogodbena stranka v pogodbenem razmerju s toženko.

8. Toženka se v pritožbi strinja z dejstvom, da obstaja v medicinski znanosti več vrst ankiloz in da je pri tožniku ugotovljena fibrozna ankiloza. Neizpodbijano je ugotovljeno dejstvo, da od zgoraj povzetih klasificiranih ankiloz tri opredeljene ankiloze pomenijo še minimalno možnost gibljivosti v skočnem sklepu. Ankiloza pa je po presoji pritožbenega sodišča izključno medicinski pojem, zato je neutemeljena pritožbena trditev, da v navedenih tabelah invalidnosti brez razlage o pomenu naveden pojem "ankiloza" pomeni izključno popolno negibljivost sklepa. Sodišče prve stopnje je za razlago pojma "ankiloza" pravilno uporabilo 82. člen OZ tudi ob upoštevanju z izvedenskim mnenjem podprte in neizpodbijane ugotovitve, da je sicer minimalna delna gibljivost v desnem skočnem sklepu za tožnika funkcionalno praktično nepomembna.

9. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, zato uveljavljani pritožbeni razlog ni utemeljen.

10. Pritožba ni izrecno izpodbijala odločitve o višini prisojenega zneska in stroških pravdnega postopka. Pritožbeno sodišče pa ni ugotovilo, da bi bila izpodbijana sodba obremenjena s katero od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora samo paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

11. Glede na obrazloženo je pritožba neutemeljena, zato jo je bilo potrebno zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Toženka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).