Jedro

Po zaključku stečajnega postopka zoper podjetnika posameznika, le-ta ne odgovarja več za obveznosti, nastale pred začetkom stečajnega postopka in ki izvirajo iz dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika. Zato izvršilni postopek za izterjavo take terjatve zoper njega ni mogoče nadaljevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

S sklepom z dne 22.11.2004 je sodišče prve stopnje v tej zadevi odločilo, da se izvršba, ki je bila že dovoljena s sklepom o izvršbi opr. št. I 2001/03037 z dne 4.1.2002, nadaljuje na nepremičninah, ki jih je v tem sklepu tudi navedlo. Na dolžnikov ugovor je upnik dne 29.12.2004 svoj predlog glede nepremičnin skrčil le na nepremičnino parc. št. ... k.o. K..

Dne 24.8.2005 pa je sodišče prve stopnje izvršbo v tej zadevi ustavilo, ker je ugotovilo, da je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju St 22/2004 z dne 18.2.2005, ki je postal pravnomočen dne 22.3.2005, zaključen stečajni postopek nad dolžnikom S.D., s.p..

Proti temu sklepu je upnik vložil pritožbo, v kateri izraža svoje nestrinjanje z izpodbijanim sklepom.

Pritožba ni utemeljena.

Bistveni razlogi sodišča prve stopnje, zaradi katerih je izvršbo v tej zadevi ustavilo, so v ugotovitvi, da je tekom izvršilnega postopka prišlo do situacije, da se je nad dolžnikom kot samostojnim podjetnikom posameznikom pravnomočno zaključil stečajni postopek. Na tej podlagi je zaključilo, da zaradi zaključka stečajnega postopka dolžnik več ne odgovarja za obveznosti, ki so nastale v okviru opravljene dejavnosti samostojnega podjetnika. Pri tem je ugotovilo, da je upnikova, v tem postopku uveljavljana terjatev, taka.

Upnik v pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da njegova, v tej izvršbi uveljavljana terjatev izvira iz dejavnosti dolžnika kot samostojnega podjetnika. Ne izpodbija tudi ugotovitve, da je bil nad dolžnikom s pravnomočnim sklepom Okrožnega sodišča v Kranju z dne 18.2.2005 zaključen stečajni postopek. Iz spisu priloženega sklepa stečajnega senata pa je razvidno, da je bil tega dne začet in tudi takoj zaključen stečajni postopek nad S.D. s.p. in da je stečajno sodišče odločilo, da se bo morebitno dolžnikovo premoženje (tisto, ki ga je dolžnik imel v trenutku začetka stečajnega postopka in ki po določbi 4. odst. 104. čl. ZPPSL gre v stečajno maso) uporabilo skladno s 5. odst. 99. čl. ZPPSL (za poravnavo stroškov, neporabljeni del pa se bo izročil z zakonom določenemu državnemu organu ali organu lokalne skupnosti, na katerega območju je dolžnikov sedež, brez prevzema obveznosti).

Upnik v pritožbi napada pravilnost materialnopravnega zaključka sodišča prve stopnje, da dolžnik z zaključkom stečajnega postopka ne odgovarja več za obveznosti, ki so nastale iz poslovanja samostojnega podjetnika posameznika in v pritožbi trdi, da dolžnik za obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. S to pritožbeno trditvijo pritožnik očitno meri na določbo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) in sicer na 1. odst. 5. čl. tega zakona. Stališče pritožnika, da samostojni podjetnik posameznik kot fizična oseba odgovarja z vsem svojim premoženjem je načelno sicer pravilno, saj je takšna odgovornost določena v 1. odst. 5. čl. ZGD. Toda po pravnomočnosti sklepa o zaključku stečajnega postopka nad dolžnikom kot samostojnim podjetnikom posameznikom, odgovornost za obveznosti, nastale iz dejavnosti samostojnega podjetnika in sicer tiste, ki so nastale pred začetkom stečjanega postopka, preneha. Stališče, ki ga v pritožbi zastopa upnik, bi izničilo namen in pomen stečajnega postopka nad samostojnim podjetnikom posameznikom, saj bi sicer bil stečaj nad njim nesmiseln, če odgovornost za prej nastale obveznosti iz dejavnosti samosotjnega podjetnika posameznika ne bi prenehala. Določbe ZPPSL, ki urejajo stečajni postopek in tudi njegov vpliv na obveznosti, so zato v pogledu odgovornosti za dolgove samostojnega podjetnika specialne v razmerju do določb ZGD. Z zaključkom stečajnega postopka nad samostojnim podjetnikom posameznikom je torej treba šteti, da je odgovornost za prej nastale obveznosti izčrpana. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ustavilo izvršbo, saj dolžnik ne odgovarja več za pred začetkom stečajnega postopka nastale obveznosti iz dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika.

Kolikor pa bi bilo upnikovo trditev, da je dolžnik razpolagal z nepremičnim premoženjem, mogoče razumeti kot tako, da je ob začetku stečajnega postopka obstajalo premoženje, iz katerega bi se lahko upniki poplačali, pa bi upnik lahko in moral to dejstvo uveljavljati v stečajnem postopku oz. bi moral vložiti ustrezno pravno sredstvo zoper sklep stečajnega senata, ki je stečajni postopek začel in ga zaključil. Ne more pa tega dejstva z uspehom uveljavljati v tem izvršilnem postopku.

Sodišče druge stopnje je zato upnikovo pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL potrdilo.