Jedro

Pritožba utemeljeno opozarja na konkretno opredeljen predlog v delu, ko se ta nanaša na analizo danih in prejetih posojil med družbo A. d.o.o. in direktorjem C. C. za obdobje preteklih pet let od skupščinskega sklepa. V tem delu je namreč predlagatelj svoj predlog zadostno opredelil, saj so posli vsebinsko in časovno opredeljeni, znane pa so tudi stranke posla.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v I. točki izreka glede zavrnjenega predloga za imenovanja posebnega revizorja zaradi analize danih in prejetih posojil med družbo A. d.o.o. in C. C. za obdobje zadnjih petih let od skupščinskega sklepa in se v tem delu ter glede odločitve o stroških postopka v III. točki izreka, zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem a še izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka zavrnilo predlog z naslednjo vsebino: _1._ Za posebnega revizorja, ki bo preveril pravilnost, zakonitost in ekonomsko smiselnost vodenja posameznih poslov družbe A. d.o.o., se imenuje družba B. d.o.o., MŠ ... . Posebna revizija se opravi za obdobje zadnjih pet let od tega skupščinskega sklepa. Poslovodstvo družbe A. d.o.o. mora posebnemu revizorju omogočiti pregled poslovnih knjig in dokumentacije družbe, kakor tudi premoženjskih predmetov, še zlasti pregled gotovinskega poslovanja, dvigov in pologov gotovine, plačila blaga in storitev, preverjanje mesečnih bančnih izpiskov in sledenje izbranim transakcijam nazaj do računov za zadnjih 5 let, analizo poslovnih pogodb med družbo A. d.o.o. in direktorjem družbe, C. C. in z njim povezanimi osebami (sestre, bratje, starši, zakonski/zunajzakonski partner, otroci), ki bo vključevalo primerjavo izbrane pogodbe in pogodbenih pogojev z Zakonom o gospodarskih družbah v zvezi s posli s povezanimi osebami v zadnjih 5 letih, analizo danih in prejetih posojil, predvsem med družbo A. d.o.o. in direktorjem C. C. ter z njim povezanimi osebami (sestre, bratje, starši, zakonski/zunajzakonski partner, otroci), ki bo vključevala primerjavo izbranih posojilnih pogodb in pogodbenih pogojev z Zakonom o gospodarskih družbah glede poslov s povezanimi osebami za zadnjih 5 let, analizo poslovanja s ponudniki storitev (predmet, znesek, upravičenost) na podlagi izbranega vzorca in ocena smiselnosti pogodb za poslovanje v zadnjih 5 letih, analizo računovodskih izkazov družbe A. d.o.o. za preteklih 5 let - za postavke, ki za posamezno leto presegajo 10% prihodkov in niso zajete v okviru prejšnjih točk s pridobitvijo pomožne evidence in pregleda podporne dokumentacije na podlagi vzorca. Na zahtevo posebnega revizorja mu mora dati oz. posredovati tudi vsa pojasnila in dokazila, potrebna za skrben pregled.Posebnemu revizorju mora v okviru običajnega poslovnega časa omogočiti dostop do poslovnih prostorov ter mu dati na razpolago ustrezne prostore in opremo za delo, med drugim tudi pripomočke, potrebne za branje računalniško obdelane dokumentacije in, če je potrebno, zagotoviti berljive trajne izpise v potrebnem številu kopij. Enake dolžnosti do posebnega revizorja imajo tudi vse z družbo A. d.o.o. povezane osebe. Posebni revizor bo o obsegu opravljene posebne revizije izdelal pisno poročilo, ki ga bo nemudoma posredoval organom družbe A. d.o.o. in vsem družbenikom.Posebni revizor ima pravico do povrnitve stroškov in plačila za svoje delo, ki jih v celoti krije družba A. d.o.o. _2._ Nasprotni udeleženec je dolžan v roku 15 dni od izdaje tega sklepa založiti predujem za kritje stroškov posebne revizije v višini 69.723,00 EUR. V primeru zamude se predujem izterja po uradni dolžnosti.

_3._ Nasprotni udeleženec je dolžan v roku 15 dni od izdaje tega sklepa povrniti predlagatelju njegove stroške postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne od izdaje tega sklepa dalje do plačila.

_4._ Pritožba ne zadrži izvršbe.

V II. točki izreka je zavrglo podredni predlog z vsebino: _1._ Za izrednega revizorja, ki bo preveril pravilnost posameznih postavk v računovodskih izkazih za poslovni leti 2020 ter 2021 družbe A. d.o.o., se imenuje družba B. d.o.o., MŠ ... .

_2._ Nasprotni udeleženec je dolžan v roku 15 dni od izdaje tega sklepa založiti predujem za kritje stroškov izredne revizije, v primeru zamude se predujem izterja po uradni dolžnosti.

_3._ Nasprotni udeleženec je dolžan v roku 15 dni od izdaje tega sklepa povrniti predlagatelju njegove stroške postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne od izdaje tega sklepa dalje do plačila.

_4._ Pritožba ne zadrži izvršbe.

V III. točki izreka je sklenilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške nepravdnega postopka.

2. Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje predlagatelj po pooblaščencu. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1). Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje odgovorjeno. Predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni v pozitivno odločitev oziroma, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Uvodoma sodišče druge stopnje pojasnjuje, da očitani bistveni kršitvi določb postopka iz 2. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP in 42. členom ZNP-1 in iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 – ki ju pritožba očita v zvezi s tem, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo vseh trditev in dokazov, ker je (primarni) predlog zavrnilo ob utemeljitvi, da postopki in posli niso dovolj konkretizirani – nista podani. Predlagatelj ne pojasni katerih dokazov sodišče prve stopnje ni izvedlo, tudi sicer pa očitani kršitvi ne predstavljata odsotnost izvedbe posameznega dokaza. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh trditev za katere je ocenilo – glede na to, da je štelo, da (primarni) predlog ni zadosti konkretiziran – da so relevantne za odločitev. Svojo odločitev je obrazložilo, zato je omogočen pritožbeni preizkus. Sama obrazložitev tudi v ničemer ne nasprotuje izreku izpodbijanega sklepa. Ali je takšno razlogovanje sodišča prve stopnje pravilno, pa je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, kar sicer ugotavlja že pritožba sama.

6. Pravna podlaga za sodno imenovanje posebnega revizorja je v 318. členu ZGD-1. Kakor je pravilno navedeno v izpodbijanem sklepu, imenuje sodišče posebnega revizorja na predlog družbenikov katerih skupni deleži znašajo najmanj desetino osnovnega kapitala ali katerih nominalni znesek ali pripadajoči znesek osnovnega kapitala znaša najmanj 400.000,00 EUR, če obstaja vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta, in če je takšen predlog prehodno zavrnila skupščina (drugi odstavek 318. člena ZGD-1). Predlog morajo družbeniki sodišču podati v roku 15 dni od zasedanja skupščine, na kateri je bil predlog za imenovanje posebnega revizorja zavrnjen ali je bil imenovan posebni revizor, zoper katerega se uveljavljajo posebni razlogi zamenjave (peti odstavek 318. člena ZGD-1). Predlagatelji morajo ostati imetniki delnic do odločbe o predlogu, sicer se šteje, da so predlog umaknili. Prav tako morajo tudi dokazati, da so bili imetniki delnic vsaj tri mesece pred dnem zasedanja skupščine, ki je zavrnila njihov predlog (tretji odstavek 318. člena ZGD-1).

7. Pritožbeno ni sporen obstoj procesnih predpostavk za sodno obravnavanje predloga za postavitev posebnega revizorja. Sodišče prve stopnje jih je ugotovilo v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil predlog za postavitev posebnega revizorja zavrnjen, ker predlagatelj ni dovolj določno opredelil poslov in postopkov, ki naj jih posebni revizor revidira. Vsled tega sodišče prve stopnje ni moglo presojati pogojev za imenovanje posebnega revizorja iz drugega odstavka 318. člena ZGD-1, t. j. presojati, ali je predlagatelj v zadostni meri izkazal vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju konkretnih postopkov in poslov s strani poslovodstva družbe do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta.

8. Pritožba v bistvenem delu predmetni zaključek sodišča prve stopnje izpodbija. V zvezi s tem izpostavlja, da njegov predlog vsebuje več postavk, ki jih mora pregledati revizor, te pa so natančne in specificirane. Še posebej v delu, kjer je sodišče prve stopnje navedlo, da ni konkretno opredelil imen in priimkov oseb (bratje, sestre, starši, zakonski/zunajzakonski partner, otroci), pojasnjuje, da je predlog določno postavljen, saj so natančno določeni posli, ki naj se pregledajo. Kot v tem delu navaja, ni vsaka oseba brat oziroma sestra direktorja, prav tako ni vsaka oseba njegov zakonec ali starš. Poslovodstvo je tisto, ki mora pregled teh poslov omogočiti. Predvsem pa v nadaljevanju pritožba izpostavlja še, da v kolikor je predlog premalo konkretiziran v določenih delih, še ne pomeni, da je premalo konkretiziran v celoti. Zato bi moralo sodišče prve stopnje (v celotnem ali vsaj v delu predloga) presojati, ali je izkazan vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta, kar je v svojem predlogu obširno zatrjeval in po njegovem mnenju izkazal. 9. Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da mora predlagatelj predlog za imenovanje posebnega revizorja oblikovati tako, da določno označi konkretne postopke in posle, ki jih mora preveriti posebni revizor. Temeljno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da predlagatelj v predlogu ni konkretno opredelil sporne postopke in posle, ki naj bodo povrženi posebni reviziji. Tako je v celoti pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da za konkretizacijo poslov ne zadošča navedba, da se pregledajo poslovne knjige in dokumentacija družbe, premoženjski predmeti, gotovinsko poslovanje, plačila blaga in storitev, preverjanje mesečnih bančnih izpiskov in sledenje izbranim transakcijam nazaj do računov za zadnjih pet let. Nadalje velja enako za analizo poslovnih pogodb med družbo A. d.o.o. in direktorjem družbe C. C. in z njim povezanimi osebami (sestre, bratje, starši, zakonski/zunajzakonski partner, otroci) ter za analizo danih in prejetih posojil med družbo A. d.o.o. in z direktorjem povezanimi osebami (sestre, bratje, starši, zakonski/zunajzakonski partner, otroci). Sodišče prve stopnje je v tem delu predlagatelju povsem utemeljeno pojasnilo, da je potrebno navesti konkretna imena in priimke oseb, da se lahko opravi analiza posameznih in konkretnih poslov. Ni namreč mogoče naložiti revizorju, da bo ugotavljal kdo so sorodniki direktorja nasprotnega udeleženca oziroma da bo slednje poizvedoval pri poslovodstvu družbe, saj bi s tem sam ugotavljal kateri posli naj bodo podvrženi reviziji. Tudi v delu predloga, v katerem je predlagana analiza poslovanja s ponudniki storitev (predmet, znesek, upravičenost), je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da ti posli niso konkretizirani in pravilno ugotovilo, da predlagatelj v tem delu v bistvu predlaga, da revizor sam opravi analizo na podlagi izbranega vzorca in oceni smiselnost pogodb za poslovanje v zadnjih petih letih. Pravilen materialnopravni zaključek je sodišče prve stopnje stopnje sprejelo tudi glede dela, kjer je predlagano, da revizor opravi analizo poslovanja in analizo računovodstvih izkazov (za postavke, ki za posamezno leto presegajo 10 % prihodkov).

10. Preizkušani sklep povsem utemeljeno izpostavlja, da ima predlagatelj kot manjšinski družbenik za konkretizacijo poslov in postopkov, ki naj bodo predmet posebne revizije, na voljo institut pravice družbenika do informacij in vpogleda, ki le-tem daje možnost priti do informacij v zvezi s posameznimi postopki in posli, poslovodstvu pa nalaga, da družbenika na njegovo zahtevo nemudoma obvesti o zadevah družbe in mu dovoli vpogled v knjige in spise (512. člen ZGD‑1). Pritožba zmotno navaja, da je sodišče prve stopnje brez resnega razloga sledilo navedbam nasprotnega udeleženca, da se je predlagatelj te pravice že večkrat poslužil, saj sodišče prve stopnje na podlagi teh navedb ni napravilo nobenega dejanska zaključka. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da posli in postopki, ki naj bodo predmet posebne revizije in so povzeti v prejšnji točki tega sklepa, niso določno opredeljeni. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo izvesti narok. Glede na vse pojasnjeno, je sodišče prve stopnje odločitev v tem delu lahko sprejelo že na podlagi same trditvene podlage, saj posli in postopki niso določno opredeljeni.1 Pritožba zaključke sodišča prve stopnje zato v teh delih v celoti neutemeljeno izpodbija. Dejansko stanje in materialno pravo (določba 318. člena ZGD-1) je pravilno uporabljeno.

11. Pritožba pa utemeljeno opozarja na konkretno opredeljen predlog v delu, ko se ta nanaša na analizo danih in prejetih posojil med družbo A. d.o.o. in direktorjem C. C. za obdobje preteklih pet let od skupščinskega sklepa. V tem delu je namreč predlagatelj svoj predlog zadostno opredelil, saj so posli vsebinsko in časovno opredeljeni, znane pa so tudi stranke posla, na kar vse pravilno opozarja pritožba, ki v tem delu utemeljeno očita napačno uporabo materialnopravne določbe 318. člena ZGD-1 in pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje, saj sodišče prve stopnje zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča, ni opravilo presoje, ali pri teh poslih obstoji vzrok za domnevo iz drugega odstavka 318. člena ZGD-1. 12. Pritožnik posebnih pritožbenih navedb v zvezi z zavrženjem njegovega predloga za postavitev izrednega revizorja ni podal. Sodišče druge stopnje je v tem delu opravilo preizkus odločitve po uradni dolžnosti in ugotavlja, da procesne kršitve na katere pazi po uradni dolžnosti niso podane, materialno pravo (322. člen ZGD-1) pa je bilo pravilno uporabljeno.

13. Zaradi opisanega je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep v I. točki izreka v kolikor je zavrnjen predlog za imenovanja posebnega revizorja zaradi analize danih in prejetih posojil med družbo A. d.o.o. in C. C. za obdobje zadnjih pet let od skupščinskega sklepa – razveljavilo in v tem delu ter glede odločitve o stroških postopka v III. točki izreka zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V novem postopku naj sodišče prve stopnje ugotovi, ali je v zvezi s predmetnimi posli izkazan tudi vzrok za domnevo, da je prišlo pri teh poslih s strani poslovodstva do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta. V preostalem delu je sodišče druge stopnje – ker uradoma upoštevanih kršitev ni zaznalo (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1) – pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem a še izpodbijanem delu, odločitev sodišča prve stopnje o potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. 1 Postopkovnih kršitev pritožba v tem delu ne očita.