U-I-261/00

8. 10. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno zakonitosti, začetem z zahtevo Računskega sodišča Republike Slovenije, na seji dne 8. oktobra 2003

sklenilo:

Zahteva za oceno zakonitosti II. oddelka Sklepa o drugih osebnih prejemkih in povračilih sodnikov (Uradni list RS, št. 68/94, 50/98 in 64/2000) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Predlagatelj, sklicujoč se na peto alinejo prvega odstavka 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS), izpodbija II. oddelek Sklepa o drugih osebnih prejemkih in povračilih sodnikih (v nadaljevanju Sklep), ki določa višino dodatkov za delo sodnikov v dežurni preiskovalni službi v manj ugodnem delovnem času. Navaja, da je Sodni svet o teh vprašanjih odločil brez zakonske podlage. Zakon o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94 in nasl. - v nadaljevanju ZSS) namreč v 57. členu določa prejemke in povračila sodnikov, katerih pogoje in višino določi Sodni svet, vendar pa med njimi ni dodatka za dežurstvo. Ustavnemu sodišču predlaga, naj oceni skladnost izpodbijanega Sklepa z ZSS.

B.

2.Izpodbijani Sklep je izdal Sodni svet na podlagi določbe 57. člena ZSS, v skladu s katero je bil pristojen določiti pogoje in višino prejemkov in povračil stroškov sodnikov, navedenih v 55. in 56. členu tega zakona. Ta določba je bila tekom postopka pred Ustavnim sodiščem spremenjena. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 67/02 - v nadaljevanju ZSS-D), ki je začel veljati dne 10. 7. 2002, je bil namreč ta člen spremenjen tako, da se omenjeni prejemki in povračila, katerih pogoje in višino je bil pred spremembo ZSS pristojen določati Sodni svet, sodnikom izplačujejo po predpisih, ki veljajo za poslance Državnega zbora, če s tem zakonom ni drugače določeno. Z uveljavitvijo ZSS-D je torej zakonsko pooblastilo, na podlagi katerega je Sodni svet izdal izpodbijani Sklep, prenehalo. S tem pa je prenehal veljati tudi izpodbijani Sklep, izdan na podlagi takšnega pooblastila.

3.Izpodbijani Sklep je torej med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehal veljati. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena ZUstS pa lahko presoja predpise, ki so po vloženi pobudi ali zahtevi prenehali veljati, če niso bile odpravljene posledice neustavnosti ali nezakonitosti. V takšnem primeru lahko Ustavno sodišče ugotovi, da je bil predpis neustaven ali nezakonit, svoji odločitvi pa da učinek razveljavitve ali, če gre za podzakonski akt, tudi odprave. S tem da svoji odločitvi učinke, ki so določeni v členih 43 do 46 ZUstS. Od tega je tudi odvisen obstoj pravovarstvene potrebe pobudnika oziroma predlagatelja, ki je poleg škodljivih posledic pogoj za nadaljevanje postopka po 47. členu ZUstS. Škodljivih posledic, ki bi jih bilo mogoče odpraviti z odločbo Ustavnega sodišča, predlagatelj ni izkazal, niti ni predlagal odprave Sklepa. Pravovarstvena potreba za presojo neveljavnega predpisa torej ni izkazana. Zato je Ustavno sodišče zahtevo zavrglo.

4.Ker je Ustavno sodišče zahtevo zavrglo že iz razlogov, navedenih v prejšnji točki obrazložitve, se v presojo obstaja drugih procesnih predpostavk v tej zadevi ni spuščalo. Tako se npr. ni opredelilo do vprašanja, ali ima izpodbijani Sklep sploh naravo predpisa, za presojo katerega bi bilo skladno s 160 členom Ustave in 21. členom ZUstS pristojno Ustavno sodišče.

C.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić