Jedro

Vprašanje zastopanja članov Agrarne skupnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor predlagateljice zoper sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, da se ne dovoli vpis služnostne pravice na podlagi pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti z dne 21.11.2012 pri parceli št. 184/73 k.o. P. v korist vsakokratnega lastnika parcele 184/55 k.o. P. Proti sklepu se zaradi zmotne uporabe materialnega prava, absolutnih bistvenih kršitev določb postopka ter kršitev Ustave pritožuje predlagateljica po pooblaščencu. Najprej uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Trdi, da je sklep neobrazložen (nima razlogov glede odstopa od ustaljene sodne prakse) in ga ni mogoče preizkusiti. Dalje zatrjuje kršitev materialnega prava in Ustave RS. Navaja, da je sestavni del pogodbe zemljiškoknjižno dovolilo Agrarne skupnosti, ki jo je podpisal in overil predsednik AS A.P.Š.. Le-ta je imel za sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ustrezno soglasje oziroma pooblastilo članov AS, kar je ugotovil tudi notar. Prvostopenjsko sodišče je določila Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) razlagalo na način, ki ni v skladu z Ustavo RS niti z ustaljeno sodno prakso. Predlagateljica je v neenakopravnem položaju z drugimi pridobitelji lastninske in drugih stvarnih pravic, ki so svoje pravice vsi pridobili od agrarnih skupnosti oziroma od članov agrarnih skupnosti, čeprav so v zemljiški knjigi kot lastniki vknjiženi člani teh skupnosti, mnogi od njih tudi pokojni. S svojim razlogovanjem je kršilo 14. člen Ustave, kršena ji je bila tudi pravica do pravne varnosti in do poštenega sojenja. Navaja, da je v dokaz svojih navedb priložila oziroma navedla listine, iz katerih izhaja, da ni potrebno, da se zaključijo zapuščinski postopki po pokojnih članih agrarne skupnosti niti da zemljiškoknjižno dovolilo podpišejo in overijo vsi člani agrarne skupnosti. Zadostuje podpis predsednika, ki prejme ustrezno soglasje na občnem zboru članov. Drugačna razlaga zakona bi bila strogo formalistična in v škodo vseh sodelujočih v pravnem prometu. Nemogoče in v nasprotju z načelom pravne varnosti je pričakovati, da bi bili v nekem trenutku pravnomočno zaključeni vsi zapuščinski postopki in bi bili znani prav vsi skupni lastniki – člani agrarne skupnosti. Pravni promet z zemljišči v solasti članov agrarnih skupnosti bi bil povsem nemogoč, kar bi bilo nedopustno in pravno nevzdržno. Agrarne skupnosti v RS so v zadnjem času lahko odsvajale nepremično premoženje, predsedniki agrarnih skupnosti so lahko sami veljavno izstavljali, podpisovali in overjali zemljiškoknjižna dovolila, na podlagi katerih je bil v zemljiški knjigi opravljen prenos lastninske pravice ali vpis služnosti ne da bi bilo potrebno overiti podpise vseh skupnih lastnikov in to tako na območju Okrajnega sodišča v Radovljici (kjer se nahaja predmetna nepremičnina), kot tudi na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani. Pritožba se v zvezi z navedbami o ustaljeni sodni praksi sklicuje na sklep Okrajnega sodišča na Ptuju Dn št. 1 z dne 2.7.2013, sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani Dn št. 2, sklep Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu Sdn 1 in sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani Dn št. 3. Zaradi protiustavne razlage zakona ter neobrazloženega odstopa od ustaljene sodne prakse ji nastaja precejšnja premoženjska škoda. Na koncu pritožnica razlaga, zakaj potrebuje to služnost. Pritožba ni utemeljena.

Predlagateljica je predlagala vknjižbo služnostne pravice v breme parcele 184/73 k.o. P., ki je po podatkih zemljiške knjige do deleža 250936/253470 skupna last več fizičnih oseb. Pogodbo je (za ta delež) sklenila z AS, ki jo je zastopal njen predsednik A.P.Š. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je zavrnila vpis z obrazložitvijo, da niso izpolnjeni pogoji za vpis, ker zemljiškoknjižnega dovolila niso izstavile fizične osebe-nekdanji člani AS, ki so vpisani v zemljiški knjigi, z istimi razlogi je zemljiškoknjižni sodnik zavrnil ugovor predlagateljice.

To odločitev pritožba graja neutemeljeno. Kot je pravilno navedlo prvostopenjsko sodišče, je po zakonu vpis dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena oziroma predzaznamovana ali se hkrati vknjiži oziroma predzaznamuje pravica, glede katere se bo opravil vpis in če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis (prva alineja prvega odstavka 150. člena ZZK-1). V konkretnem primeru ni sporno, da je zemljiškoknjižno dovolilo v imenu agrarne skupnosti izstavil njen predsednik, pritožbenemu sodišču pa se kot ključno postavlja vprašanje zastopanja članov Agrarne skupnosti, ki ga izpostavlja tudi pritožba. Ta zatrjuje, da je imel predsednik A.P.Š. ustrezno soglasje oziroma pooblastilo članov AS za sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, česar pa po mnenju pritožbenega sodišča ni izkazala. To ne izhaja niti iz predloženih listin, niti iz zakona. Notar, ki je overil podpis A.P.Š. na zemljiškoknjižnem dovolilu, je potrdil le, da Agrarno skupnost zastopa njen predsednik, ni pa potrdil, da ima predsednik agrarne skupnosti pooblastilo članov agrarne skupnosti oziroma pooblastilo vknjiženih skupnih lastnikov oziroma njihovih pravnih naslednikov za sklenitev take pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. S pritožbeno trditvijo, da zadostuje podpis predsednika, ki prejme ustrezno soglasje na občnem zboru članov, pritožnica tudi ne more uspeti, te trditve ni utemeljila. Kot izhaja iz 11. člena Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (v nadaljevanju: ZPVAS), se odločitve o poslih, ki presegajo okvir rednega upravljanja sprejmejo s soglasjem vseh članov agrarne skupnosti, da bi bilo tako soglasje dano, pa pritožba ni izrecno zatrjevala in tega predlagateljica tudi ni izkazala. Da je za take posle, kot je obravnavani, potrebno soglasje vseh skupnih lastnikov, izhaja tudi iz določb Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ). ZPVAS predsedniku ne daje pooblastila za sklepanje takih poslov, internih pravil Agrarne skupnosti pa predlagateljica ni predložila.

Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki o neobrazloženosti sklepa, ki jih pritožba povezuje s prav tako neutemeljenimi trditvami o odstopu od enotne sodne prakse. Pritožba omenja le odločbe prvostopenjskih sodišč, ki niso bile predmet preizkusa na pritožbenem sodišču, v računalniški bazi sodne prakse ni zaslediti odločb vrhovnega in višjih sodišč, ki bi kazale na to, da je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom odstopilo od enotne sodne prakse. V sodni praksi obstaja tudi stališče, da agrarna skupnost ne more stvarnopravno razpolagati z nepremičninami, ki so v lasti fizičnih oseb, četudi so ti člani agrarne skupnosti (odločba VSL sklep I Cp 335/2010), in da bi morale kot pogodbene stranke nastopati osebe, vpisane v zemljiški knjigi (odločba VSL I Cp 226/2010). Glede vprašanja ali lahko, če je v internih pravilih tako določeno, predsednik agrarne skupnosti učinkovito sklene pogodbo, s katero razpolaga z nepremičninami in izda zemljiškoknjižno dovolilo, je bila s sklepom Vrhovnega sodišča II Dor 278/2010 z dne 10.3.2011 dopuščena revizija in se Vrhovno sodišče o njem še ni izreklo. Ker predlagateljica v tem zemljiškoknjižnem postopku ni izkazala niti, da ima predsednik agrarne skupnosti glede na interna pravila pooblastilo članov za sklenitev take pogodbe, se pritožbenemu sodišču s tem vprašanjem ni bilo potrebno ukvarjati.

V pritožbi zatrjevane kršitve niso podane in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).