Jedro

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo, da je v skladu z določbo tretjega odstavka 384. člena ZPP revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo (kar pomeni, da ni treba zaprositi za dopustitev revizije pod pogoji iz 367.a člena ZPP). Pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da je zapuščinski postopek vrsta nepravdnega postopka in ker v ZD ni posebnih določb o možnosti vložitve revizije, je potrebno uporabiti določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek, in sicer določilo 37. člena ZNP-1, po katerem je zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa ZPP. To pomeni, da je tudi v zapuščinskem postopku mogoče uporabiti določbo tretjega odstavka 384. člena ZPP, ki dopušča možnost vložitve direktne revizije na Vrhovno sodišče v primeru zavrženja pritožbe zoper sklep o dedovanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zavrže vloga dediča A. A. z dne 5. 9. 2024, naslovljena kot "odgovor na sklep glede moje pritožbe iz Višjega sodišča v Mariboru", ki jo je šteti kot revizijo zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 490/2024 z dne 27. 8. 2024.

2.Zoper citirani sklep sodišča prve stopnje vlaga pravočasno laično pritožbo dedič A. A. Izpostavlja svoje nezadovoljstvo z odločitvijo v obravnavani zapuščinski zadevi. Meni, da njegove pritožbe ne bi smelo zavreči sodišče prve stopnje, temveč bi moralo o njej odločati Višje sodišče v Mariboru. Navaja, da zahteva ponovni zapuščinski postopek in napoveduje, kaj vse bo v ponovljenem zapuščinskem postopku zahteval. Izpostavlja, da je prikrajšan v dediščini oziroma v svojem dednem deležu ter oškodovan za 20.000,00 EUR. Meni, da ima pravico vložiti pravno sredstvo brez pooblaščenca. Stroškov ne priglaša.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 163. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD).

5.Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljanih niti uradno upoštevnih postopkovnih kršitev in da je na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

6.Pregled zadeve pokaže, da je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje izdalo sklep o dedovanju D 225/2023 z dne 18. 3. 2023, v katerem je ugotovilo obseg zapuščine po pokojni B. B. in za dediča razglasilo A. A. (pritožnika) ter njegovega brata. Zoper sklep o dedovanju se je dedič A. A. pritožil, Višje sodišče v Mariboru pa je dve njegovi pritožbi (zoper sklep o dedovanju) zavrglo kot prepozni s sklepom I Cp 490/2024 z dne 27. 8. 2024. Zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru o zavrženju je dedič A. A. 5. 9. 2024 vložil vlogo, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno štelo kot revizijo zoper navedeni sklep pritožbenega sodišča z dne 27. 8. 2024.

7.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo, da je v skladu z določbo tretjega odstavka 384. člena ZPP revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo (kar pomeni, da ni treba zaprositi za dopustitev revizije pod pogoji iz 367.a člena ZPP). Pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da je zapuščinski postopek vrsta nepravdnega postopka in ker v ZD ni posebnih določb o možnosti vložitve revizije, je potrebno uporabiti določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek, in sicer določilo 37. člena ZNP-1, po katerem je zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa ZPP. To pomeni, da je tudi v zapuščinskem postopku mogoče uporabiti določbo tretjega odstavka 384. člena ZPP, ki dopušča možnost vložitve direktne revizije na Vrhovno sodišče v primeru zavrženja pritožbe zoper sklep o dedovanju.

8.Sodišče prve stopnje je upoštevaje določbo četrtega odstavka 86. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, v skladu s katero lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, ali pa če ima stranka sama opravljen pravniški državni izpit, dedičevo revizijo pravilno kot nedovoljeno zavrglo, ker je dedič A. A. revizijo vložil sam (t.j. brez odvetnika), pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Dedič A. A. torej nima postulacijske sposobnosti za vložitev izrednega pravnega sredstva revizije, zato je njegova revizija nedovoljena, njegova pritožbena izvajanja, da ima pravico vložiti revizijo brez pooblaščenca, pa se izkažejo kot neutemeljena.

9.Pritožba nima prav, da njegove revizije ne bi smelo zavreči že sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje namreč ima to pooblastilo na podlagi določbe prvega odstavka 374. člena ZPP.

10.Vsled navedenega je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11.Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih pritožnik ni priglasil.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 86, 86/4, 367a, 374, 374/1, 384, 384/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.