Jedro

Odgovor na vprašanje, ali neka nepremičnina predstavlja funkcionalno zemljišče oz. sedaj pripadajoče ali skupno pripadajoče zemljišče določene stavbe, ni v izvedenčevi sferi. Izvedenčeva naloga je odgovor na konkretna vprašanja s področja urbanistične stroke, opredelitev do v preteklosti (v času gradnje) in sedaj veljavnih prostorskih in drugih urbanističnih aktov, upravnih dovoljenj; izvedenec je dolžan podati in razložiti njihovo vsebino. Apliciranje dejanskih okoliščin na prostorske in druge urbanistične akte ter pravne predpise, ki so v času gradnje opredeljevali funkcionalno zemljišče in na pravne predpise, ki sedaj opredeljujejo pripadajoče zemljišče, je stvar sodišča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sodnemu izvedencu za arhitekturo – urbanizem odmerilo nagrado in stroške v višini 231,45 EUR za dopolnilno izvedensko mnenje, izdelano na podlagi pisnih pozivov z dne 8. 12. 2015 in 9.12.2015 (list. št. 129 in 132). Izvedenec je bil pozvan, da se opredeli do vprašanj in pripomb pravdnih strank.

2. Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa tako, da bo izvedenčeva zahteva za plačilo stroškov zavrnjena. Priglaša pritožbene stroške. Sklicuje se na sklep o postavitvi izvedenca z dne 9. 2. 2015, s katerim je bila izvedencu odrejena ugotovitev: ali sporne nepremičnine predstavljajo „nekdanje funkcionalno zemljišče oz. sedaj pripadajoče zemljišče“ stavb v lasti tožnikov. V izvedenskem mnenju z dne 4. 3. 2014 je izvedenec na podlagi danes veljavnega prostorskega akta podal mnenje o minimalni gradbeni parceli, ki bi jo morala stavba imeti, če bi se gradila danes. Tožeča stranka je podala pripombe, da izvedensko delo ni opravljeno, ker ne gre za mnenje o „nekdanjem“ funkcionalnem zemljišču, ki se po 30. čl. Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL) šteje za pripadajoče zemljišče stavbe. Izvedenec je v vseh naknadnih dopolnitvah vztrajno in dosledno zavračal izdelavo mnenja o nekdanjem funkcionalnem zemljišču oz. danes pripadajočem zemljišču z obrazložitvijo, da je to po njegovem mnenju strokovno neprimerno. Izvedenec je s tem zavrnil odgovor na vprašanja, ki so v tej zadevi po zakonu in ustaljeni sodni praksi odločilna, in zaradi katerih je bil imenovan za izvedenca. Pritožnik zato meni, da ni upravičen do nagrade – ne za študij spisa, ne za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja. V njegovi tretji dopolnitvi mnenja so le komentarji na posamezne pripombe, te pa je mogoče strniti v zavračanje izrecne zakonske ureditve in dognanj sodne prakse. Kaj je predstavljalo nekdanje funkcionalno zemljišč oz. kaj je pripadajoče zemljišče konkretne stavbe, tudi iz tretje dopolnitve ni mogoče razbrati.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Z izpodbijanim sklepom so izvedencu priznani stroški in nagrada za izvedensko mnenje z dne 21. 12. 2015 (list. št. 133 – 139). Izvedensko mnenje je obsežno in sistematično. Izvedenec je povzel pripombe obeh pravdnih strank in se do vseh opredelil – zelo sistematično v rdečih okvirčkih ob povzetih pripombah. Na konkretna vprašanja, ki jih je zastavila tožena stranka, je podal konkretne odgovore, s katerimi je tožena stranka zadovoljna (vloga tožene stranke z dne 19. 1. 2016 – list. št. 146 - 147). Pripombe tožeče stranke so bile splošne in le na enak način je izvedenec nanje lahko odgovoril – v 2.1. in 3. točki obravnavanega izvedenskega mnenja. Dejstvo, da se tožeča stranka z odgovori ne strinja, ne more biti razlog za zavračanje plačila nagrade za opravljeno delo.

5. Odgovor na vprašanje, ali neka nepremičnina predstavlja funkcionalno zemljišče oz. sedaj pripadajoče ali skupno pripadajoče zemljišče določene stavbe, ni v izvedenčevi sferi. Izvedenčeva naloga je odgovor na konkretna vprašanja s področja urbanistične stroke, opredelitev do v preteklosti (v času gradnje) in sedaj veljavnih prostorskih in drugih urbanističnih aktov, upravnih dovoljenj; izvedenec je dolžan podati in razložiti njihovo vsebino. O obsegu funkcionalnega ali skupnega funkcionalnega zemljišča bi se izvedenec lahko opredelil, če bi bilo v preteklosti z upravnim aktom določeno. Apliciranje dejanskih okoliščin na prostorske in druge urbanistične akte ter pravne predpise, ki so v času gradnje opredeljevali funkcionalno zemljišče in na pravne predpise, ki sedaj opredeljujejo pripadajoče zemljišče, je stvar sodišča. 6. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno ob zaključku postopka, ko bo znan uspeh strank v postopku (smiselna uporaba 164. čl. ZPP). Sodnica posameznica odloča na podlagi 366.a čl. ZPP.