- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSRS Sklep III R 34/2016
ECLI:SI:VSRS:2016:III.R.34.2016 Gospodarski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Samo dejstvo, da v obravnavanem primeru stečajni postopek in pravdni postopek (tožba za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika) vodi ista sodnica Okrožnega sodišča v Krškem, še ne pomeni okoliščine, ki bi sama po sebi vzbujala dvom v objektivno nepristranskost sojenja.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1. Tožena stranka je v predlogu za delegacijo pristojnosti z dne 29. 9. 2016 predlagala, da se zadeva dodeli drugemu stvarno pristojnemu sodišču, ker sodnica, ki vodi stečajni postopek nad dolžnikom (tožečo stranko), ne more hkrati razsojati tudi sporov, ki izvirajo oziroma so v povezavi s tem stečajnim postopkom. Na ta način je po mnenju tožene stranke prizadeta ustavno varovana pravica do naravnega sodnika in s tem prizadet videz nepristranskosti delovanja sodišča. 2. Predlog ni utemeljen.
3. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Predlagateljica s predlogom za delegacijo pristojnosti ne zasleduje primarnega namena, kateremu je ta institut namenjen (lažje oziroma smotrnejše postopanje v zadevi), temveč meni, da so podani drugi tehtni razlogi za to. Tehtni razlogi lahko pomenijo tudi zagotavljanje ustavne pravice do nepristranskega sojenja.
4. ZPP v 63. členu določa, da je za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi z njim, izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni postopek. Iz te določbe tako izhaja, da isto (okrožno) sodišče vodi stečajni postopek in odloča v sporih v zvezi s tem postopkom. Samo dejstvo, da v obravnavanem primeru oba postopka vodi ista sodnica Okrožnega sodišča v Krškem, tako še ne pomeni okoliščine, ki bi sama po sebi vzbujala dvom v objektivno nepristranskost sojenja. Drugih razlogov, zakaj oziroma v čem naj bi bila v teh primerih prizadeta pravica stranke do nepristranskega sojenja, pa tožena stranka v predlogu ne zatrjuje.
5. V predlogu zatrjevana dejstva ne utemeljujejo prenosa pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Zato je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke kot neutemeljen zavrnilo.