Jedro

Ker prevzemnik dela odgovarja tudi za svoje sodelavce (611. člen ZOR), bi bil prevzemnik dela - izvajalec po določilu 637. člena ZOR upravičen do spremembe cene, če bi se cene za elemente pogodbene cene spremenile v času, ko ni bil v zamudi oz. v času nezakrivljene zamude. Svojo zahtevo po spremembi pogodbene cene mora izvajalec sporočiti naročniku do končnega obračuna. Z izročitvijo gradbenih del in s plačilom pogodbene cene obveznostno razmerje med pogodbenima strankama preneha, razen če zakon ne določa drugače (n.pr. za skrite napake).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Izrek o pritožbenih stroških se pridrži končni odločbi.

Obrazložitev

Tožena stranka je vložila pritožbo zoper sodbo sodišča I. stopnje, s katero je le-to vzdržalo v veljavi plačilni nalog - razen glede zamudnih obresti in naložilo toženi stranki še plačilo zneska 1,211.089,00 sit spp. Pritožba je vložena po izteku 8-dnevnega roka iz 500. člena ZPP, vendar je sodišče II. stopnje ni zavrglo, ker je I.stopno sodišče v izpodbijani sodbi zapisalo napačen pravni pouk 15 dni - v tem roku pa je bila pritožba vložena.

Tožena stranka je izpodbijala prvostopno sodbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ponovila je predhodne navedbe, da tožnica ni aktivno legitimirana za terjave iz pogodbe z obrtno zadrugo, v kateri je bila tudi izrecno izključena uporaba člena 637 ZOR.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba utemeljena iz naslednjih razlogov: Najprej je potrebno ugotoviti, da se je postopek v tej zadevi začel z mandatno tožbo in je sodišče po ugovoru moralo v pravdnem postopku - po določilih postopka za gospodarske spore - odločiti, ali ostane plačilni nalog v veljavi (451/IV ZPP). Tožnica s svojo vlogo ni mogla modificirati mandatne tožbe, temveč je vložila novo tožbo. V takem primeru sodna praksa iz razlogov procesne ekonomija dopušča odločitev v istem pravdnem postopku z izrekom, kot ga je oblikovalo sodišče I. stopnje.

Pritožba nima prav v zvezi z aktivno legitimacijo tožeče stranke. Iz dopisa obrtne zbornice z dne 5.8.1992 izhaja, da je le-ta cedirala na tožnico svoje terjatve do tožene stranke. Po določilu 438. člena ZOR za odstop terjatve ni potrebno dovoljenje dolžnika. Seveda pa je lahko obrtna zbornica kot cedent odstopila tožeči stranki kot cesionarju samo obstoječe terjatve. Te terjatve so po ugotovitvah prvostopnega sodišča lahko nastale na podlagi gradbene pogodbe sklenjene dne 23.8.1989 med toženo stranko kot naročnikom in obrtno zbornico kot izvajalcem za izvedbo elektroinstalacijskih del. Sodišče prve stopnje se pri ugotavljanju cediranih terjatev ni ukvarjalo z izvajanjem pogodbenega odnosa med obrtno zbornico in toženo stranko - samo ta pa je pomemben za odločitev sodišča v tej zadevi. Sodišče bi moralo ugotoviti rok, do kdaj bi naj obrtna zbornica izvršila dela iz pogodbe. Po izpovedbi F.T., zaslišanega kot stranke, je bil rok za izvršitev del - marec 1990, dejansko pa je obrtna zbornica (tožeča stranka kot njen podizvajalec) opravila dela v juliju ali avgustu 1990 (list. štev 5 in 6). Ker prevzemnik dela - to je obrtna zbornica - odgovarja tudi za svoje izvajalce (611. člen ZOR), bi bila po določilu 637. člena ZOR upravičena do spremembe cene, če bi cene za elemente pogodbene cene spremenile v času, ko ni bila v zamudi oz. v času nezakrivljene zamude.

Vendar pa tudi to ni dovolj za pravico izvajalca do spremembe pogodbene cene. Svojo zahtevo mora izvajalec sporočiti naročniku do končnega obračuna. Z izročitvijo (gradbenih) del in s plačilom pogodbene cene se obveznostno razmerje med pogodbenima strankama preneha - razen če zakon ne določe drugače (n.pr. za skrite napake).

Zato bo moralo sodišče prve stopnje v dokaznem postopku ugotoviti, ali si je obrtna zbornica pred izdajo računa štev. 2635 z dne 10.7.1990, ki je glasil na znesek 17.382,00 din, pridržala pravico in jo izjavila naročniku, da bo kljub izstavitvi takega računa, zahtevala še spremembo pogodbene cene. Samo v takem primeru je obrtna zbornica lahko prenesla na tožečo stranko tudi višjo ceno od pogodbene. Iz že omenjenega dopisa o cediranju terajatve pa je tožeči stranki verjetno odstopila zahtevek iz naslova zamudnih obresti od glavnice 17.382,00 din od zapadlosti do plačila dne 27.9.1990. Prvostopno sodišče (in tudi pravdne stranke) napačno tolmačijo določila o spremembi cene v gradbeni pogodbi. S drsno lestvico se ugotavljajo samo tiste spremembe cen, ki so nastale v času do izročitve pogodbenih del naročniku. Za čas plačilne zamude pa je naročnik dolžan plačati prepisane zamudne obresti. Zato razlogi sodbe sodišča I. stopnje o pravični valorizaciji zahtevka do 22.9.1994 na podlagi izračuna gradbenega izvedenca, nimajo podlage v 636. in 637. členu ZOR.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu III. odst. 166. člena ZPP.