Jedro

Predpostavka za tožbo za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj je, da je terjatev upnika (tožeče stranke) zapadla v plačilo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor drugotožene stranke zoper sklep o izdani začasni odredbi z dne 29. 06. 2011 in drugotoženi stranki naložilo v plačilo tudi 860,40 EUR stroškov, ki jih je tožeča stranka imela v ugovornem postopku.

2. V pritožbi drugotožena stranka uveljavlja vse v 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) predvidene pritožbene razloge in predlaga višjemu sodišču, da prvostopenjski sklep spremeni tako, da ugodi njenemu ugovoru, tožnici pa naloži v plačilo stroške ugovornega in pritožbenega postopka, podrejeno pa naj zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavo in odločanje. Začasno odredbo je sodišče izdalo še predno je prvotoženki poslalo tožbo v odgovor, s tem je zagrešilo bistveno kršitev postopka. Ni res, da drugotoženka ne ugovarja obstoju terjatve tožnice do prve toženke. Tožnica nikoli ni bila in ne more biti članica ponovno vzpostavljanje A s H. Vse pravice v zvezi s tem ima lahko le prvotoženka. Sprašuje se, kako je tožnica verjetno izkazala, da ima do agrarne skupnosti in s tem do prvotoženke kakršnokoli terjatev. Dedne pravice pa bi morala tožnica dokazati s sklepom o dedovanju. Sodišče ne more kar posplošeno sklepati, da ima tožnica do prve toženke verjetno izkazano terjatev. O dedovanju sodišče v izpodbijanem sklepu nič ne govori. Najprej bi moralo opraviti narok in razčistiti sporne zadeve. Trditev sodišča, da drugotoženka ne ugovarja dejstvu, da prvotoženka nima premoženja, je neobjektivno in neresnično. Da tožnica nima terjatve do nje, je razvidno iz odgovora prvotoženke na tožbo. Ni res, da prvotoženka nima nobenega premoženja. Sodišče je prehitevalo, ko je ne da bi to razčistilo, izdalo začasno odredbo.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje odločitvi in razlogom prvostopenjskega sodišča ter predlaga drugostopenjskemu, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 350. člena ZPP, ki se v postopku zavarovanja uporablja skladno z 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v posledici zmotne uporabe materialnega prava zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, ki je drugostopenjsko sodišče ne more odpraviti.

6. Predpostavka za tožbo za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj je, da je terjatev upnika (tožeče stranke) zapadla v plačilo (prim. 255. člen Obligacijskega zakonika – OZ). O tem, ali je terjatev tožnice napram prvotoženki zapadla v plačilo, pa izpodbijani sklep nima nobenih razlogov. Obremenjen je torej s procesno kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je moralo višje sodišče pritožbi ugoditi, razveljaviti sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrniti v nov postopek (354. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče, ob upoštevanju vsega doslej zbranega procesnega gradiva, zavzeti stališče ne le o verjetnosti samega obstoja terjatve tožnice do prve toženke, temveč se opredeliti tudi do vprašanja, ali je s stopnjo verjetnosti izkazano, da je terjatev tudi zapadla (prvi odstavek 270. člena ZIZ v zvezi z 255. členom OZ). Šele, če bo ugotovilo s stopnjo verjetnosti, da je terjatev tožnice do prve toženke zapadla, bodo podane predpostavke za presojanje verjetnosti obstoja napram drugi toženki vtoževane terjatve in nato še subjektivnega pogoja za izdajo začasne odredbe po 270. členu ZIZ.

8. Glede na pritožbene navedbe višje sodišče še dodaja, da je prvostopenjsko sodišče v sklepu z dne 29. 06. 2011 pravilno in jasno obrazložilo, da tožnica proti prvi toženki uveljavlja terjatev iz naslova dedovanja po pokojnem očetu. Opozarja pa, da vse do delitve dediščine obstaja skupnost dedičev, za katero je značilno, da dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. Ker v postopku zavarovanja za odločanje zadošča že stopnja verjetnosti, ob zakonskih domnevah iz 256. člena ZPP, izvedba naroka pred izdajo začasne odredbe, ni nujna in je pritožbena graja v zvezi s tem neutemeljena.

9. V okviru uradnega preizkusa materialnopravne pravilnosti izpodbijanega sklepa pa drugostopenjsko sodišče opozarja tudi na stroškovno odločitev, ki je v pravdnem postopku, razen v primeru t.i. separatnih stroškov, skladno z določili 154. člena ZPP vedno odvisna od končnega uspeha v postopku. Odločitev o tem kdo nosi stroške postopka ne more biti različna v posameznih fazah postopka, saj je kot rečeno odvisna od končnega uspeha strank.

10. Izrek o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.