Jedro

Dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, imajo enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka sama. Le pravilen poziv je lahko podlaga za zavrženje tožbe po 2. odstavku 29. člena ZUS.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 725/98-12 z dne 7.1.1999 ter zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom na podlagi 2. odstavka 29. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrglo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 13.10.1997. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Carinarnice L., s katero jo je ta zavezala k plačilu carine. Sodišče v obrazložitvi navaja, da je dne 25.11.1998 odvetnika tožeče stranke pozvalo, da odpravi pomanjkljivosti tožbe v roku 15 dni in sicer, da predloži pooblastilo za zastopanje v tem upravnem sporu, iz katerega bosta razvidna ime in priimek osebe, pooblaščene za zastopanje pravne osebe in njena funkcija ter ga opozorilo na posledice, ki bodo sledile, če pomanjkljivosti ne bo odpravil. Odvetnik je dne 30.11.1998 sodišču sporočil, da v tej zadevi tožeče stranke ne zastopa več in ga zaprosil, da dopis vroči neposredno tožeči stranki. Nato je sodišče dne 3.12.1998 pozvalo tožečo stranko, da v roku 15 dni odpravi pomanjkljivosti tožbe in sicer, naj predloži tožbo, ki jo bo podpisal njen direktor, ali pa za zastopanje pooblasti drugega zastopnika. Hkrati jo je opozorilo na posledice, ki bodo nastale, če pomanjkljivosti v odrejenem roku ne bo odpravila. Ker tožeča stranka v določenem roku pomanjkljivosti tožbe ni odpravila, je sodišče tožbo zavrglo.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja napačno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je pooblastilo odvetniku lastnoročno (s podpisom, kakršen se nahaja kot overjen podpis v zbirki listin sodnega registra) podpisal zakoniti zastopnik tožeče stranke, to je direktor, ki je vpisan v sodni register kot zastopnik brez omejitev v pravnem prometu. Vsebovalo je torej vse zahtevane elemente. Zato je bila po odvetniku vložena tožba popolna, saj pravdna dejanja, ki jih je do preklica opravil pooblaščenec, v celoti veljajo. Tožeča stranka zato ni vlagala nove tožbe z lastnoročnim podpisom. Predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: Po 2. odstavku 29. člena ZUS lahko sodišče s sklepom zavrže tožbo, če tožnik v odmerjenem roku ne odpravi pomanjkljivosti tožbe in sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati. Pomanjkljivosti tožbe morajo biti v pozivu jasno navedene, zlasti tiste, zaradi katerih tožbe sploh ni mogoče obravnavati.

V tem primeru se pomanjkljivost tožbe nanaša na pooblastilo.

Za presojo učinkovanja pooblaščenčevega procesnega dejanja je bistveno, ali je v času oprave dejanja zanj imel veljavno pooblastilo. Za pravno osebo da pooblastilo njen zakoniti zastopnik. Kdo je ta, mora iz pooblastila jasno izhajati.

V obravnavanem primeru je tožbo v imenu tožeče stranke dne 5.5.1998 vložil odvetnik Ž.M. in priložil pooblastilo tožeče stranke. Ker iz tožbi priloženega pooblastila z dne 4.5.1998 ne izhaja, kdo je oseba, ki je pooblastilo dala, in ali je ta oseba zakoniti zastopnik tožeče stranke, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je pozvalo odvetnika, da pomanjkljivosti pooblastila odpravi. Po prejemu odvetnikovega odgovora, da tožeče stranke ne zastopa več, sodišče tožeče stranke ni pozvalo, da navedeno pomanjkljivost pooblastila sama odpravi, ampak jo je pozvalo le, da predloži tožbo, ki jo bo podpisal njen direktor oziroma za zastopanje pooblasti drugega odvetnika.

Ker imajo po določbi 92. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77), ki se skladno s 16. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS) primerno uporablja za vsa vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom (torej tudi za vprašanja v zvezi s pooblastilom), dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila stranka sama (tudi če mu kasneje pooblastilo preneha), je bil poziv sodišča tožeči stranki, na katerem temelji izpodbijani sklep, nepravilen. Iz predloženih spisov pa tudi ni razvidno, da bi bila tožeča stranka pred prejemom izpodbijanega sklepa seznanjena z vsebino poziva sodišča, poslanega odvetniku.

Ker je lahko le pravilen poziv podlaga za zavrženje tožbe po 2. odstavku 29. člena ZUS, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep na podlagi 74. člena, v povezavi z 68. členom ZUS razveljavilo in zadevo vrnilo istemu sodišču v nov postopek.