Jedro

Sodna praksa zastopa enotno stališče, da v primeru, če niso izkazane posebne okoliščine, vknjižene hipoteke na nepremičnini ni mogoče šteti kot tiste okoliščine, ki bi nepremičnino izključevala iz obsega ugotavljanja premoženjskega stanja prosilca.

Kljub obstoju hipoteke se zastavljene nepremičnine lahko obremenijo z drugo stvarno pravico, npr. stvarno služnostjo, z oddajo v najem ali zakup, z ustanovitvijo užitka, rabe ali služnosti stanovanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (I), tožniku pa je odložilo plačilo sodne takse v višini 6.525,00 EUR za 24 mesecev od pravnomočnosti tega sklepa (II).

2. Tožnik v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Iz zemljiškoknjižnih izpiskov izhaja, da je tožnik lastnik nepremičnin, vendar sodišče ni upoštevalo, da gre za zaščiteno kmetijo in da so nepremičnine obremenjene s hipoteko v višini 134.294,00 EUR za zavarovanje tožnikove davčne obveznosti. Nepremičnine so del hribovite kmetije, ki jo sestavljajo kmetijske in gozdne površine ter stanovanjska stavba. Tožnik je pojasnil, da travniki niso najbolj primerni za strojno košnjo zaradi brežin, zato je potrebna ročna košnja. Travnatih površin zato ni mogoče oddati v najem, ker je za njihovo obdelavo potrebno vložiti preveč dela. Tudi tožniku te nepremičnine predstavljajo le finančno breme, ker mora za košnjo prositi tretje osebe, katerim storitev plača. Smiselno enako velja za gozdove. Gre za hribovito območje, ki je težko dostopno. Splošno znano dejstvo je, da ni vsako drevo primerno za posek. V gozdu ustreznih dreves za posek ni, zato iz tega naslova tožnik ne prejema prihodkov. Tožnik bi moral posekati 100 m3 hlodovine, da bi lahko plačal sodno takso.1 Stanovanjska stavba, ki se nahaja na nepremičninah, ni primerna za oddajo v najem, ker slednjo uporablja tožnik v času, ko je treba izvesti posamezna dela na kmetiji in ko se želi spočiti. Posek gozda in oddaja nepremičnin v najem predstavljata negotovo bodoče dejstvo, kar ne more predstavljati podlage za odločanje. Sodišče je na teh desjtvih utemeljevalo odločitev, zato je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Tožnikova povprečna mesečna pokojnino je 592,05 EUR, zato ne presega dvakratnika minimalnega dohodka, ki je 804,36 EUR. Tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev izredne brezplačne pomoči na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Ker tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči, izpolnjuje tudi pogoje za oprostitev plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Pritožba zatrjuje, da je sodišče prve stopnje kršilo pravila postopka, ko je ugibalo in hipotetično sklepalo, da bi tožnik lahko pridobil denarna sredstva s sečnjo in z oddajo nepremičnin ter da gre za bodočo negotovo dejstvo. Prav nasprotno. Utemeljeno in prepričljivo je razlogovanje sodišča prve stopnje, da bo tožnik na ta način lahko pridobil denarna sredstva, s katerimi bo v 24 mesecih lahko plačal sodno takso in da se zato ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerim se preživlja tožnik.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo. Pri odločitvi se je pravilno oprlo na prvi in peti odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), prvi odstavek 12. člena ZST-1 in na drugi odstavek 12.a člena ZST-1. Sodišče prve stopnje je v 2. točki obrazložitve sklepa citiralo te zakonske določbe, zato jih pritožbeno sodišče znova ne povzema.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih pritožba ne izpodbija, izhaja, da je povprečna mesečna pokojnina tožnika 592,05 EUR, da tožnik nima v lasti vrednostnih papirjev in motornega vozila, je pa (izključni) lastnik 11 nepremičnin, na katerih (le) občasno biva, saj dejansko pa živi na drugem naslovu, da je skupna vrednost nepremičnin po podatkih evidence GURS 69.698,00 EUR, s tem, da je vrednost stavbe 46.448,00 EUR, da nepremičnine predstavljajo travnike in gozdove ter stavbo in da je na tožnikovem transakcijskem računu 1.345,16 EUR.

7. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, tožnik glede na višino prihodkov, s katerimi mesečno razpolaga, sodne takse ne bi mogel poravnati v enkratnem znesku, kot tudi ne v obrokih, zato je pravilno odločilo, da se tožniku odloži plačilo sodne takse za 24 mesecev od pravnomočnosti izpodbijanega sklepa. Pravilna je namreč nadaljnja ugotovitev sodišča prve stopnje, da bo tožnik v tem obdobju lahko pridobil potrebna sredstva za plačilo sodne takse, ker razpolaga z nepremičninami, ki v naravi predstavljajo kmetijske in gozdne površine ter stavbo, ki jih lahko odda v najem, dodatne prihodke pa lahko pridobi tudi s sečnjo dreves v njegovem gozdu.

8. Pravilna je teza pritožbe, da ni vsako drevo primerno za posek, ker morajo biti drevesa dovolj stara, pa vendar gozdne površine zagotovo predstavljajo možnost dodatnega prihodka za tožnika. Tožnik ni predložil nobenega dokaza, ki bi dokazoval, da sečnja ni dovoljena oziroma da z sečnjo ni mogoče pridobiti dodatnih dohodkov. V Sloveniji ni nekaj neobičajnega, da je gozd na strmih področjih, zato ta okoliščina razen v izjemnih razmerah (ki ji tožnik ne navaja in tudi ne dokaže), ne more biti ovira, da tožnik ne bi mogel pridobivati dohodkov s sečnjo.

9. Tožnik s sečnjo ne more pridobiti sredstev za plačilo celotne sodne takse, zagotovo pa manjkajoča sredstva lahko pridobi z oddajo nepremičnin. Odločilno je dejstvo, da tožnik lahko odda vse nepremičnine vključno s stavbo, glede na obseg nepremičnin in stavbe ter splošno znana dejstva, pa je pritožbeno sodišče prepričano, da bi tožnik lahko mesečno iztržil najemnino v višini 250,00 EUR do 300,00 EUR. Tožnik ni predložil nobenega dokaza, ki bi dokazoval, da nepremičnin ne more oddati v najem ali zakup. Prav nasprotno. Njegove trditve, da nepremičnine uporablja v času, ko je treba izvesti posamezna dela na kmetiji in ko se želi spočiti, le potrjujejo njegovo neskrbno ravnanje pri pridobivanju denarnih sredstev za plačilo sodne takse.

10. Sodna praksa zastopa enotno stališče, da v primeru, če niso izkazane posebne okoliščine,2 vknjižene hipoteke na nepremičnini ni mogoče šteti kot tiste okoliščine, ki bi nepremičnino izključevala iz obsega ugotavljanja premoženjskega stanja prosilca.3 Enako velja tudi glede predloga za brezplačno pravno pomoč.4 Vknjižena hipoteka kot izključitvena okoliščina ni določena tudi ne v 27. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih.5 Kljub obstoju hipoteke se zastavljene nepremičnine lahko obremenijo z drugo stvarno pravico, npr. stvarno služnostjo, z oddajo v najem ali zakup, z ustanovitvijo užitka, rabe ali služnosti stanovanja. Nobenih posebnih okoliščin tožnik ni izkazal, kakor tudi ne okoliščin, ki bi ob smiselni uporabi 22. člena ZPBB v zvezi s 24. členom ZPBB narekovale, da se ga oprosti plačila plačila sodne takse.

11. Okoliščina, da je bil tožnik v drugem pravdnem postopku oproščen plačila sodne takse, glede na ugotovljene okoliščine v obravnavani pravdni zadevi, ni odločilna.6

12. Glede na navedeno je (tudi) pritožbeno sodišče prepričano, da bo tožnik ob pričakovanem (opisanem) skrbnem ravnanju lahko zagotovil denarna sredstva za plačilo takse v roku, kot jo je določilo sodišče prve stopnje. Iz teh razlogov zahtevano plačilo sodne takse ne pomeni nesorazmernega oteževanja oziroma kršitve pravice do sodnega varstva, kot to smiselno zatrjuje tožnik v pritožbi.

13. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

1 Podrobneje glej obračun v pritožbi (2. točka; pritožba nima označenih strani). 2 Uporaba nepremičnine za bivanje, skupna lastnina, itd. 3 VSL sklep IV Cp 625/2013, VSL sklep I Cpg 2/2016, VSL sklep II Cpg 847/2016, VSL sklep II Cp 2540/2016, VSK sklep I Ip 284/2017, VSL sklep I Cpg 938/2018, VSL sklep I Cpg 935/2016, VSL sklep I Cp 721/2019 in druge; primerjaj tudi s sklepom VSRS II Ips 278/98. 4 Tožnik se namreč v pritožbi smiselno zavzema, da bi bilo treba pri odločitvi analogno uporabiti prvi odstavek 22. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi s 24. členom ZBPP. 5 UPRS sodba IV-U-92/2014 in UPRS sodba I-U-317/2020-7. 6 Glej sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani III P 112/2021 z dne 24. 2. 2021 (priloga A35), kjer so v 7. tč. na strani 4 tudi povzete izmere nepremičnin in stavbe na naslovu Ulica 1.