Jedro

Zaslišanje strank je le dokazni predlog, za katerega pa stranka ne more vedeti ali ga bo sodišče izvedlo ali ne in so pritožbene navedbe zmotne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sodbo v zvezi s sklepom o popravi razsodilo (I.) da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 81.250,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi: - od zneska 5.229,00 EUR od 29. 12. 2018 dalje do plačila, - od zneska 6.442,28 od 29. 12. 2018 dalje do plačila, - od zneska 16.609,19 EUR od 23. 1. 2019 dalje do plačila, - od zneska 34.048,92 EUR od 2. 3. 2019 dalje do plačila, - od zneska 16.197,60 EUR od 2. 1. 2020 dalje do plačila, - od zneska 767,30 EUR od 6. 2. 2020 dalje do plačila, - od zneska 86,01 EUR od 27. 5. 2020 dalje do plačila, - od zneska 1.870,50 EUR od 27. 5. 2020 dalje do plačila, vse v 15 dneh, ter pod (II.) naložilo toženi stranki v plačilo izvršilne stroške v višini 44,00 EUR z zakonskimi in zamudnimi obrestmi od 11. 11. 2021 dalje do plačila in pravdne stroške v višini 2.448,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

2.Tožeča stranka zahteva plačilo 81.250,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi na podlagi izvensodne poravnave (določbe 1050. do 1059. člena OZ), v zvezi z izstavljenimi in neplačanimi računi za dobavljeno blago (v smislu 435. člena OZ).

3.Zoper prvostopno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke, podredno pa, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

4.Navaja, da je napačno navedena opravilna številka sodbe I Pg 2/2022, ki se ne nanaša na predmetni spor. Pravilna opravilna številka je I Pg 3/2022. napačno je v izreku izpodbijane sodbe navedena tožeča stranka, ki ni stranka tega pravdnega postopka. Četudi bi šlo zgolj za pomoto v zapisu, se ta zapis nanaša na izrek, ki je bistven del sodbe in predmet pravnomočne in izvršljive sodbe, kar ni mogoče odpraviti s sklepom o popravi po 328. členu ZPP. Uveljavlja bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izrek sodbe ni razumljiv ter nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe.

5.Izpostavlja, da v sporu, ki se je začel na podlagi vloženega predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, sodišče ni izdalo izpodbijane sodbe po prejemu odgovora na tožbo (kar naj bi bilo po zatrjevanju pritožbe po prejemu ugovora), temveč šele potem, ko je tožeča stranka vsebinsko dopolnila predlog za izvršbo oziroma tožbo (z dopolnitvijo tožbe). S tem pa je sodišče prve stopnje postopalo v nasprotju z izrecno in jasno določbo 488. člena ZPP. Dejansko stanje v predmetni zadevi med pravdnima strankama ni nesporno, kar izhaja iz ugovora tožene stranke zoper sklep o izvršbi, v katerem nasprotuje zahtevku tožeče stranke in bi bila že iz tega razloga potrebna izvedba naroka za glavno obravnavo.

6.Napačna je tudi ugotovitev, da nobena izmed pravdnih strank ni zahtevala izvedbe naroka. V ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 10. 11. 2021 je tožena stranka predlagala zaslišanje obeh pravdnih strank. Izvedba dokazov z zaslišanjem strank ni možna brez izvedbe samega naroka in je navedene dokazne predloge same po sebi potrebno upoštevati kot zahtevo za izvedbo naroka (sklep VSL II Cp 2433/2012). Kot nepravilen se pokaže zaključek sodišča prve stopnje, da nobena izmed strank ni zahtevala izvedbe naroka in bi ga sodišče moralo izvesti.

7.Očita tudi, da je sodišče opustilo dolžnost, da pravdni stranki seznani s svojim stališčem, da je dejansko stanje nesporno in jo pozove k izjasnitvi glede zahteve za izvedbo naroka. Tožena stranka ni bila seznanjena s pravnim naziranjem sodišča glede nespornega dejanskega stanja in ni imela možnosti zahtevati izvedbe naroka za glavno obravnavo. Navaja še, da v predmetnem postopku, ki se je pričel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, lahko stranka na prvem naroku za glavno obravnavo navaja nova dejstva in predloži nove dokaze, tožena stranka pa lahko uveljavlja tudi nove ugovore glede izpodbijanega dela plačilnega naloga. Ker sodišče ni postopalo skladno z navedeno procesno določbo (436. člena ZPP) in ni izvedlo naroka, tožena stranka te možnosti ni imela. Sodišče bi moralo izvesti narok za glavno obravnavo, ker tega ni storilo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. in 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navedena kršitev je grajana pravočasno.

8.Pritožba očita tudi, da je prvostopno sodišče opustilo obvezno obrazložitev dokaznega predloga za zaslišanje pravdnih strank, ker je v 8. točki obrazložitve izpodbijane sodbe zgolj pavšalno navedlo, da glede na nesporno dejansko stanje ni izvedlo naroka in tudi ni zaslišalo pravdnih strank. Ni navedlo kakršnihkoli dodatnih razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov in je zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navedena kršitev je grajana pravočasno.

9.Posledično graja tudi nepravilno odločitev o stroških.

10.Pritožba ni utemeljena.

11.Pritožba izpodbija prvostopno sodbo v celoti (350/I člen ZPP), zato je predmet pritožbenega preizkusa sodba prvostopnega sodišča v celoti. Pritožbeno sodišče ne povzema dejanskega stanja in dejanskih ugotovitev prvostopnega sodišča na tem mestu, ker so razvidne iz sodbe sodišča prve stopnje.

12.Pritožba izpodbija sodbo sodišča prve stopnje zaradi absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (po prvi točki prvega odstavka 338. člena ZPP), vendar neutemeljeno kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

13.Prvostopno sodišče je lahko v skladu s prvim odstavkom 328. člena ZPP izdalo sklep o popravi s katerim je odpravilo očitni pisni pomoti v sodbi Okrožnega sodišča v Celju z dne 12.4.2023, tako da je navedlo pravilno opravilno številko sodbe, ki je I Pg 3/2022 in pravilen naziv tožeče stranke v izreku sodbe. Gre za očitno pisno pomoto, ki jo sodišče lahko popravi s sklepom o popravi na podlagi prvega odstavka 328. člena ZPP, saj z odpravo očitnih pisnih pomot ni poseglo oziroma se te ne nanašajo na oblikovanje volje sodišča v zvezi z odločitvijo in ne popravljajo oziroma dopolnjujejo razlogov za odločitev sodišča. Prvostopnemu sodišču se očitana bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni pripetila, saj je s popravnim sklepom odpravilo očitne pisne pomote v prvostopni sodbi. Sodba prvostopnega sodišča v zvezi s popravnim sklepom razloge ima in jo je mogoče preizkusiti. Razlogi so med seboj skladni.

14.Neutemeljeni in napačni so nadaljnji pritožbeni očitki, da je prvostopno sodišče postopalo v nasprotju z izrecno in jasno določbo 488. člena ZPP, ko je izdalo izpodbijano sodbo šele po tem, ko je prejelo vsebinsko dopolnitev tožbe. Nobene kršitve ni mogoče očitati prvostopnemu sodišču. V predmetnem postopku, ki se je začel na podlagi vloženega predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, je šele po vložitvi obrazloženega ugovora dolžnika, na podlagi določbe drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), izvršilno sodišče razveljavilo sklep o izvršbi in sklenilo, da bo o zahtevku odločeno v pravdi. Prvostopno sodišče je postopalo povsem pravilno, ko je šele po tem, ko se tožena stranka po prejemu dopolnitve tožbe s prilogami in opozorilom na posledice, če ne bo odgovorila v določenem roku, ni izjavila na dopolnitev tožbe, njene ugovorne navedbe pa so bile povsem pavšalne, ugotovilo, da gre za nesporno dejansko stanje in je povsem pravilo odločilo v skladu z 488. členom ZPP.

15.Glede pritožbenih navedb, da ni nesporno dejansko stanje v predmetni zadevi, ker je tožena stranka vložila že ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem je nasprotovala zahtevku tožeče stranke in bi že iz tega razloga moral biti izveden narok za glavno obravnavo, niso utemeljene. Pravilna je ugotovitev prvostopnega sodišča, da gre za povsem pavšalne ugovorne navedbe. Tožena stranka se tudi ni izjavila na dopolnitev tožbe, čeprav je bila opozorjena na posledice takšnega ravnanja. Sodišče je pravilno štelo navedbe tožeče stranke v skladu z 214. členom ZPP za priznane in ugotovilo, da med pravdnima strankama ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo odločbe ter jo brez razpisa naroka izdalo (488. člen ZPP).

16.Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da je tožena stranka, ki je v ugovoru predlagala zaslišanje obeh pravdnih strank, s tem že zahtevala izvedbo naroka, sklicujoč se na sklep VSL II Cp 2433/2012. Drugi odstavek 488. člena ZPP namreč jasno določa, da sodišče razpiše narok le, če stranka to zahteva. Za pritožbo ni sporno, da razpisa naroka ni zahtevala nobena stranka v konkretni zadevi. Zaslišanje strank je le dokazni predlog, za katerega pa stranka ne more vedeti ali ga bo sodišče izvedlo ali ne in so pritožbene navedbe zmotne. Zadeva VSL II Cp 2433/2012 ni primerljiva niti v dejanskem, niti v pravnem pogledu, saj gre za spor majhne vrednosti, kjer se uporabljajo posebne določbe ZPP (od 442. do 458. člen ZPP). Poleg tega je tožena stranka na dopolnitev tožbe odgovorila.

17.Prav tako se kot neutemeljen pokaže pritožbeni očitek, da je prvostopno sodišče opustilo dolžnost, da pravdni stranki seznani s svojim stališčem, da je dejansko stanje nesporno ter jo pozove k izjavi glede izvedbe naroka. Tožena stranka takšnega poziva ni prejela in ni imela možnosti, da zahteva izvedbe naroka za glavno obravnavo. 488. člen ZPP te obveznosti sodišču ne nalaga, zato pritožba neutemeljeno očita kršitev oziroma opustitev teh obveznosti. Tožena stranka je imela možnost, da odgovori na dopolnitev tožbe in poda ustrezne izjave, vendar se ni odzvala.

18.Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da bi lahko tožena stranka na prvem naroku glavne obravnave navajala nova dejstva, predložila nove dokaze, uveljavljala nove ugovore glede izpodbijanega dela plačilnega naloga, ker pa sodišče ni izvedlo naroka, tožena stranka te možnosti ni imela. Ne drži, da bi sodišče kršilo določbo 8. in 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, da toženi stranki ni bila dana možnost izjave v postopku, saj tožena stranka po prejemu dopolnitve tožbe ni odgovorila na dopolnitev tožbe, niti ni predlagala nobenih dokazov in tudi ne izvedbe naroka, zato ji nobena pravica do sodelovanja v postopku oziroma pravica do izjave, niti do izvedbe glavne obravnave ni bila kršena in so pritožbeni očitki glede absolutno bistvene kršitve iz 8. in 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP povsem neutemeljeni.

19.Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da je sodišče opustilo obrazložitev dokaznega predloga za zaslišanje pravdnih strank, saj je v 6. in 8. točki obrazložitve navedlo, da gre za nesporno dejansko stanje, da se v skladu z 214. členom ZPP štejejo dejstva za priznana in jih ni potrebno dokazovati. Povsem zadošča obrazložitev, da glede na nesporno dejansko stanje ni zaslišalo strank in ni izvedlo naroka. Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, se sodišču prve stopnje ni pripetila. Sodba namreč razloge ima, ti so med seboj skladni in jo je mogoče preizkusiti.

20.Pritožbeno sodišče je opravilo še preizkus izpodbijane sodbe glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). V postopku na prvi stopnji po uradni dolžnosti upoštevanih postopkovnih kršitev pritožbeno sodišče ni našlo. Ob ugotovljenih dejstvih, ki so razvidna iz izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo. Skladno z navedenim je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

21.O stroških pritožbenega postopka je sodišče odločalo v skladu s prvim odstavkom 165. člena, prvim odstavkom 154. ter 155.člena ZPP. Tožena stranka, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške.

-------------------------------

(1) Lojze Ude, Nina Betetto, Aleš Galič, Vesna Rijavec, Dragica Wedam Lukič in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, tretja knjiga, stran 199.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 214, 488/2 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339/2-8, 339/2-10

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.