Jedro

Tožnica vrednosti nedenarnega zahtevka v tožbi ni navedla (niti kdajkoli pozneje med pravdo, čeprav jo je sodišče k temu pozvalo ...) in zato v zvezi z odločitvijo o nedenarnem stvarnopravnem zahtevku tožnice ni možen sklep o izpolnitvi pogoja za dovoljenost revizije - namreč, da vrednost tega izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000,00 SIT.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tako zahtevek tožnice za plačilo 97.000,00 SIT odškodnine s pripadki, kot tudi njen zahtevek za prepoved tožencema posegati v lastninsko pravico tožnice, sodišče druge stopnje pa je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo, laično naslovljeno kot ""ugovor" (zaradi zavrnitve pritožbe). Zakonsko predvidenih revizijskih razlogov, ki bi jih uveljavljala, izrecno ne navaja in tudi formalnega revizijskega predloga ni ponudila.

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 36/2004 - uradno prečiščeno besedilo) vročena tožencema, ki nanjo nista odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

Revizija (367. člen ZPP) je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodno odločbo, izdano na drugi stopnji, ki je v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000,00 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP).

Tožnica je v tem postopku uveljavljala dva zahtevka: obligacijskopravni zahtevek za plačilo odškodnine 97.000,00 SIT s pripadki in stvarnopravni zahtevek za prepoved nadaljnjih posegov v tožničino lastninsko pravico. Gre torej za zahtevka z različno dejansko in pravno podlago in se zato pravica do revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena v zvezi z 39. členom ZPP). Glede prvega zahtevka za plačilo zneska 97.000,00 SIT s pripadki, ki je denarni in ki je bil pravnomočno v celoti zavrnjen, velja, da navedeni znesek ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 367. člena ZPP. Glede drugega zahtevka, ki je nedenarni pa velja, da je dovoljenost revizije v tem delu odvisna od zneska ocenjene vrednosti spornega predmeta, ki jo mora navesti tožeča stranka že v tožbi (drugi odstavek 44. člena in drugi odstavek 180. člena ZPP). Vendar tožnica vrednosti nedenarnega zahtevka v tožbi ni navedla (niti kdajkoli pozneje med pravdo, čeprav jo je sodišče k temu izrecno pozvalo celo še s sklepom z dne 14.11.2002) in zato tudi v zvezi z odločitvijo o nedenarnem stvarnopravnem zahtevku tožnice ni možen sklep o izpolnitvi pogoja za dovoljenost revizije - namreč, da vrednost tega izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000,00 SIT. Po obrazloženem je bilo treba torej tožničino revizijo na podlagi določbe 377. člena ZPP kot nedovoljeno zavreči.