Jedro

Vloga za brezplačno pravno pomoč, o kateri še ni odločeno, ter nenadna in nepredvidljiva bolezen stranke, ki v postopku (še) nima odvetnika, so okoliščine, ki bi utemeljevale morebitni strankin predlog za vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ZPP. To je hkrati zadosten razlog za preložitev naroka zaradi obvestila stranke, da se naroka ne more udeležiti. Nedokumentirana vloga toženki kot laični stranki v konkretnih okoliščinah (ko je šlo za prvi in edini v tem postopku opravljeni narok) ne more biti v škodo. Kot prava neuko stranko bi moralo namreč sodišče paziti na njene procesne pravice (12. člen ZPP), jo pozvati k dopolnitvi nepopolne vloge z dokazili po 108. členu ZPP, narok pa preložiti na določen čas.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v zvezi z dopolnilnim sklepom razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane v celoti v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 205211/2012 z dne 24. 12. 2012 v 1. in 3. točki izreka, s katerim je bilo toženi stranki naloženo v plačilo 2.147,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 12. 2012 ter 46,00 EUR izvršilnih stroškov (točka I.). V točki II. izreka je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati nadaljnje pravdne stroške v višini 282,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Na predlog tožeče stranke je izdalo dopolnilni sklep z dne 11. 10. 2013, s katerim je toženi stranki naložilo še dodatno plačilo 165,00 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Zoper sodbo vlaga laično pritožbo tožena stranka. Smiselno uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Opozarja na bistvene kršitve pravil postopka, ker ji ni bil omogočen vpogled v listine, ki jih je predložila tožeča stranka k predlogu za izvršbo. Z nezakonitim vodenjem postopka ji ni bila dana možnost udeležbe na obravnavi. Kljub opravičilu zaradi bolezni njeni prošnji za preložitev naroka ni bilo ugodeno, čeprav je navedla tudi, da je zaprosila za odvetnika preko brezplačne pravne pomoči. Sodba se opira na dejstva in dokaze (A11 do A45) o katerih se ni mogla izjasniti, ni imela možnosti obrambe in pravice do odvetnika. Zmotno je ugotovljeno dejansko stanje o deponiranju X kartice in o višini terjatve. Dolg je odplačevala, a se ni v ničemer zmanjševal. To dokazuje oderuške obresti. Pravila in pogoje za članstvo v X clubu so se večkrat spremenila.

4. Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Drži, da je bilo v postopku prekršeno načelo kontradiktornosti. Podatki spisa namreč potrjujejo pritožbene navedbe, da pritožnici ni bilo omogočeno, da bi se opredelila do navedb tožeče stranke in da bi sodelovala v dokaznem postopku.

7. Postopek se je pričel z izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Po vloženem ugovoru je tožeča stranka že v izvršilnem postopku (list. št. 17 do 21 spisa) vložila pripravljalno vlogo v smislu dopolnitve tožbe. V njej je navedla dejstva, na katere opira svoj zahtevek in predlagala dokaze (listine v prilogi A1 do A53). Iz poročila izvršilnega sodišča o opravljenih vročitvah (list. št. 22) ne izhaja, da bi bila ta vloga s prilogami vročena toženi stranki s strani izvršilnega sodišča. Nadaljnji podatki spisa pa kažejo, da tudi s strani pravdnega sodišča ne (primerjaj pozivni sklep tožeči stranki na red. št. 12, obvestilo tožeče stranke, na red. št. 13 in odredba sodišča na list. št. 30). Izpodbijana sodba oz. ugotovitve o pravno relevantnih dejstvih temeljijo na navedbah in dokazih iz te vloge. Ker se tožena stranka, kot pravilno opozarja v pritožbi, ni imela možnosti o njih izjaviti, ker ji vloga ni bila vročena, je že iz tega razloga sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

8. Najpomembnejši del postopka, v katerem se izraža načelo kontradiktornosti, je glavna obravnava. Sodišče jo je kljub toženkinemu opravičilu in prošnji za preložitev naroka zaradi bolezni in zaprosila za brezplačno pomoč, opravilo v njeni odsotnosti, češ da k prošnji ni priložila dokazil. Drži, da je prejelo nedokumentiran predlog za preložitev obravnave na dan naroka. Vendar je ob dejstvu, da se je toženka branila sama in se sklicevala na zaprošeno vlogo za brezplačno pravno pomoč ter na naknadno predložitev zdravniške dokumentacije (primerjaj list. št. 37), prestroga in preuranjena ocena, da ne gre za opravičene razloge, ki bi narekovali preložitev naroka. Vloga za brezplačno pravno pomoč, o kateri še ni odločeno, ter nenadna in nepredvidljiva bolezen stranke, ki v postopku (še) nima odvetnika, so okoliščine, ki bi utemeljevale morebitni strankin predlog za vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ZPP. To je hkrati zadosten razlog za preložitev naroka zaradi obvestila stranke, da se naroka ne more udeležiti. Nedokumentirana vloga toženki kot laični stranki v konkretnih okoliščinah (ko je šlo za prvi in edini v tem postopku opravljeni narok) ne more biti v škodo. Kot prava neuko stranko bi moralo namreč sodišče paziti na njene procesne pravice (12. člen ZPP), jo pozvati k dopolnitvi nepopolne vloge z dokazili po 108. členu ZPP, narok pa preložiti na določen čas. Šele po tako izvedenem postopku bi lahko pravilno in popolno ocenjevalo, ali so podani pogoji za izvajanje dokaznega postopka na glavni obravnavi brez navzočnosti tožene stranke.

9. Zaradi očitane in podane absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP je bilo treba sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje. Zaradi narave kršitve, ko toženi stranki še ni bilo vročeno celotno procesno gradivo, namreč pritožbeno sodišče ugotovljene kršitve postopka ne more odpraviti samo (1. odstavek 354. člena ZPP).

10. V nadaljnjem postopku naj sodišče prve stopnje toženi stranki vroči pripravljalno vlogo tožene stranke na list. št. 17 do 21 s prilogami A1 do A53, da se bo o njej lahko izjasnila. Nato naj ponovno opravi glavno obravnavo, na njej izvede dokazni postopek in o zadevi ponovno odloči, svojo odločitev pa utemelji z razlogi o vseh pravno odločilnih dejstvih, tudi tistih, ki jih v pritožbi izpostavlja pritožnica.