Jedro

Okoliščine kaznivega dejanja, ugotovljene s pravnomočno sodbo, ter siceršnje ravnanje tožeče stranke, kot so ga izpovedale v postopku zaslišane priče, tudi po mnenju sodišča dela tožečo stranko neprimerno za nadaljnjo posest orožja, saj je od nje mogoče pričakovati, da bi v primeru nadaljevanja in stopnjevanja medsoseskih sporov orožje tudi zlorabila. Tožena stranka je zato utemeljeno izdala izpodbijano odločbo o odvzemu orožja in orožne listine.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Koper (v nadaljnjem besedilu tožena stranka) odvzela orožni list izdan iz razloga lova serijske številke OL0003391, izdan dne 27. 12. 2001 pri Upravni enoti Koper za polavtomatsko pištolo znamke ČEŠKA ZBROJEVKA, model CZ 75 B, kal. 9MM LUGER, tov. št. AL319, kategorije B1 (1. alinea), RP z risano cevjo znamke CRVENA ZASTAVA, kal. 7x64, tov. št. 138351, kategorije C1 (2. alinea), RP z risano cevjo znamke BRNO, kal. 5,6MM, tov. št. 321431, kategorije C1 (3. alinea), kombinirano puško znamke ČEŠKA ZBROJEVKA, kal. 12/7X57R, tov. št. 371596, kategorije C2 (4. alinea), puško z gladko cevjo znamke USSR, kal. 12/12, tov. št. P215, kategorije D1 (5. alinea), menjalno cev neznane znamke in modela, kal. 12/12, tov. št. 250454 (6 alinea) in vložno cev neznane znamke in modela, kal. 5,6MM (22L.R.), tov. št. 139068 (7. alinea) ter naložila tožeči stranki, da v roku 10 dni od prejema izpodbijane odločbe navedeni orožni listin orožje izroči Upravni enoti Koper (1. točka izreka). Nadalje je odločila, da mora tožeča stranka v roku treh mesecev od pravnomočnosti odločbe o odvzemu orožne listine in orožja najti kupca za vse te predmete, sicer bo pristojni organ izročil odvzete predmete trgovcu, ki je pooblaščen za promet z orožjem, da jih proda. V kolikor trgovec v šestih mesecih odvzetih predmetov ne bo uspel prodati, bo pristojni organ izročil predmete v onesposobitev oziroma jih bo izročil ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve (2. točka izreka), da pritožba ne zadrži izvršitve (3. točka izreka) in da posebni stroški v postopku niso nastali (4. točka izreka).

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je s strani policijske uprave Koper dne 30. 8. 2007 prejela predlog za odvzem orožja tožeči stranki, saj naj bi v predlogu navedene okoliščine utemeljevale bojazen, da bi tožeča stranka v sporu z sosedi posegla tudi po orožju, ki ga poseduje, zato predlaga odvzem orožja in orožne listine zanjo. V upravnem postopku je upravni organ pridobil podatke iz kazenske evidence, podatke Okrožnega državnega tožilstva v Kopru ter sodbo Okrajnega sodišča v Kopru opr. št. K 286/2007 z dne 15. 12. 2008 s katero je sodišče zaradi storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 145. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) na podlagi 50.in 51. člena KZ tožeči stranki izreklo pogojno obsodbo 3 mesece zapora s preizkusno dobo enega leta, ki je bila potrjena s sodbo Višjega sodišča v Kopru opr. št. Kp 121/2009 z dne 28. 10. 2009. Iz dopisa policijske postaje Koper z dne 7. 6. 2012 pa izhaja, da je bil A.A. po evidencah policije obravnavan kot storilec kaznivih dejanj ali prekrškov z elementi nasilja. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je bila tožeči stranki v zadevi Okrajnega sodišča v Kopru I K 32212/10 z dne 22. 12. 2010 izrečena pogojna zaporna kazen petih mesecev s preizkusno dobo dveh let zaradi kaznivega dejanja povzročitve lahke telesne poškodbe po členu 133/1 KZ, ki je bila potrjena s sodbo Višjega sodišča v Kopru opr. št. II Kp 32212/10 z dne 1. 2. 2011 tako da je prvostopna sodba postala pravnomočna dne 16. 2. 2012. Po tem ko je pribavila prvostopne in drugostopne sodbe sodišča ter zaslišala sosede je z ugotovljenim dejanskim stanjem dne 26. 3. 2013 seznanila tožečo stranko.

V danem 7-dnevnem roku od prejema dopisa je tožeča stranka preko svojega pravnega zastopnika podala zahtevek za izločitev uradne osebe B.B., ki je vodila predmetni postopek za odvzem orožja in orožne listine, kar je tožena stranka s sklepom 216-298/2007/45 z dne 25. 4. 2013 zavrnila, Ministrstvo za notranje zadeve RS pa z odločbo št. 216-46/2013/2 (1324-10) z dne 23. 7. 2013 pritožbo tožeče stranke zoper navedeni sklep kot neutemeljeno zavrnil. Glede na to, da je bila tožeča stranka dvakrat pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja z elementi nasilja obstajajo utemeljeni zadržki zanesljivosti po drugem odstavku 16. člena Zakona o orožju (v nadaljnjem besedilu ZOro-1). Tožena stranka zaključuje, da navedena dejanja tožeče stranke pomenijo da le-ta ni primerna, da bi še naprej imela orožje. Zato ne izpolnjuje pogoja iz 3. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1. Prav zato so izpolnjeni pogoji, da se skladno z 58. členom ZOro-1 tožeči stranki odvzame orožje in orožna listina. Točko 2. izreka utemeljuje z določbami 61. člena ZOro-1, 3. točko pa s tretjim odstavkom 58. člena ZOro-1, ki določa, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

Ministrstvo za notranje zadeve je z odločbo št. 216-46/2013/5 (1324-10) z dne 27. 11. 2013 zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo. V obrazložitvi navaja, da iz upravnega spisa izhaja, da je bila obsodilna sodba Okrajnega sodišča v Kopru opr. št. K 286/2007 z dne 15. 12. 2008 izbrisana iz kazenske evidence, kar posledično pomeni, da so prenehale pravne posledice omenjene sodbe, tako da tožeča stranka glede tega kaznivega dejanja velja za neobsojenega. Drugi podatki v spisu predvsem pa okoliščine drugega kaznivega dejanja pa kažejo, da kljub temu tožeča stranka ni primerna za posedovanje orožja.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje iz razloga absolutne bistvene kršitve pravil postopka, saj je v zadevi na prvi stopnji odločala uradna oseba, ki po prvem odstavku 37. člena ZUP ne bi smela odločati zaradi okoliščin, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranosti. Toženi stranki očita, da je v upravnem postopku zbirala podatke, o vseh vloženih in kasneje zavrženih kazenskih ovadbah, v pisni seznanitvi z dejstvi vodenja postopka pa je pred izdajo izpodbijane odločbe že v naprej izrazila svoje meritorne zaključke, ki pritičejo šele odločitvi o glavni upravni stvari. V dokaznem postopku se lahko zbirajo le sodni podatki, ki so relevantni za oceno strankine zanesljivosti, to pa pomeni, da bi se lahko zbirale le pravnomočne obsodilne sodbe nikakor pa ne oprostilne sodbe ter sklepi o zavrženju kazenskih ovadb. Sam dopis, s katerim je tožena stranka seznanila tožečo stranko z dejstvi ugotovljenimi v upravnem postopku, pa nakazuje na pristranost uradne osebe, ki je odločala o stvari.

V zvezi z odločbo upravnega organa druge stopnje pa ugovarja, da le ta nima nikakršnih razlogov o odločilnih dejstvih in je zato ni mogoče preizkusiti, saj se drugostopenjski organ o pritožbenem razlogu, ki se nanaša na pristranost uradne osebe, ki je odločala v upravni zadevi ni izjasnil. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi ter ji povrne stroške postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo obširno povzema potek celotnega upravnega postopka, prereka tožbene navedbe tožeče stranke kot neutemeljene in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je tudi po presoji sodišča tožena stranka na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja in določil ZOro-1 pravilno odločila v stvari. Sodišče se strinja z razlogi s katerimi svojo odločitev utemeljujeta upravni organ prve stopnje in upravni organ druge stopnje in se nanje, da ne bi prišlo do ponavljanja sklicuje v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1, v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Pravna podlaga za izrečen ukrep je v določbi prvega odstavka 58. člena ZOro-1, ki določa, da pristojni organ odvzame orožje in orožne liste posamezniku, ki ne izpolnjuje več pogojev iz 2. do 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona. Med pogoji, za izdajo orožne listine posamezniku je po 3. točki drugega odstavka 14. člena ZOro-1 tudi pogoj, da je posameznik, kateremu naj bi bilo izdano dovoljenje za nabavo orožja, nabavo streliva, orožni list in dovoljenje za posest orožja, zanesljiv. Posameznik pa v nobenem primeru ni zanesljiv, če je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, zaradi katerega je neprimeren za posedovanje oziroma rokovanje z orožjem ali je od njega mogoče pričakovati, da bo orožje zlorabil (1. alinea drugega odstavka 16. člena ZOro-1).

Po oceni sodišča je zmotno stališče tožeče stranke, ki meni, da so zatrjevani tožbeni razlogi bistvene kršitve pravil postopka in v zvezi s tem zatrjevane kršitve materialnega zakona podani z okoliščinami, na katere se sklicuje.

V zadevi ni sporno, da je Okrajno sodišče v Kopru v sodbi opr. št. I K 32212/2010 z dne 22. 12. 2010 potrjeni s sodbo Višjega sodišča v Kopru, zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 133. člena Kazenskega zakonika tožeči stranki izreklo pogojno obsodbo in je določilo kazen pet mesecev zapora pogojno na dve leti zaradi kaznivega dejanja, ki ga je tožeča stranka storila z direktnim naklepom. Kaznivo dejanje je tožeča stranka storila zaradi porušenih medsoseskih odnosov. Okoliščine kaznivega dejanja ugotovljene s pravnomočno sodbo ter siceršnje ravnanje tožeče stranke, kot so ga izpovedale v postopku zaslišane priče pa tudi po mnenju sodišča dela tožečo stranko neprimerno za nadaljnjo posest orožja saj je od nje mogoče pričakovati, da bi v primeru nadaljevanja in stopnjevanja medsoseskih sporov orožje tudi zlorabila.

Neutemeljen je ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na izločitev uradne osebe. Po prvem odstavku 37. člena ZUP lahko stranka zahteva izločitev uradne osebe iz razlogov naštetih v 35. členu tega zakona, lahko pa tudi, kadar druge okoliščine vzbujajo dvom o njeni nepristranosti. Pri tem mora stranka navesti okoliščine, zaradi katerih je po njenem mnenju podan kakšen razlog za izločitev. Druge okoliščine, ki opravičujejo izločitev uradne osebe so naprimer prijateljstvo ali sovraštvo do stranke, življenje strank v zunajzakonski skupnosti, gospodarska odvisnost uradne osebe od stranke, uradna oseba je strankin upnik, dolžnik, svetovalec in tako dalje (Androjina/Kerševan, Upravno procesno pravo, GV Ljubljana 2006, stran 155). Iz tožbe in upravnih spisov izhaja, da je tožeča stranka med postopkom na podlagi drugega odstavka 37. člena ZUP zahtevala izločitev pooblaščene uradne osebe, ki je vodila postopek in da je bila ta njena zahteva s sklepom prvostopnega upravnega organa potrjenim z odločbo drugostopenjskega upravnega organa zavrnjena. Sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da tožeča stranka ni izkazala okoliščin, ki vzbujajo dvom o nepristranosti uradne osebe, ki je vodila predmetni postopek. Enako je tudi stališče upravno sodne prakse po katerem nestrinjanje stranke s postopanjem in odločitvami uradne osebe samo po sebi ni izločitveni razlog, pač pa je to lahko razlog za izpodbijanje odločb s predpisanimi pravnimi sredstvi in se njihova utemeljenost presoja v postopkih v zvezi s pravnimi sredstvi.

Glede na navedeno je sodišče tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo. Ker tožeča stranka pravno pomembnim dejstvom na katerih temelji izpodbijana odločitev ni ugovarjala, je sodišče o tožbi odločilo na seji senata (2. alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II. izreka: Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 5. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.