Jedro

Za spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli, torej za posel, ki presega okvire rednega upravljanja večstanovanjske stavbe, je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov. Poleg soglasja vseh etažnih lastnikov pa bi predlagatelji za izvedbo predmetne spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli ter njen vpis v zemljiško knjigo morali pridobiti še etažni načrt, ki bi vseboval natančen opis posameznih delov v razmerju do drugih delov in njihove identifikacijske znake, kakor se vpisujejo v kataster stavb.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zavrne predlog „1. Del posameznega dela št. 9 v stavbi št. 326 k.o. X (ID ...), ID znak ..., pomožni prostor v izmeri 14,30 m2, ki ga predstavlja del pomožnega prostora v pritličju v izmeri 5,90 m2, postane skupni prostor etažnih lastnikov stanovanj v stavbi št. 326 k.o. X (ID ...), ID znak ....

2. Del posameznega dela številka 14 v stavbi št. 326 k.o. X (ID ...), ID znak ..., skupni prostor v skupni izmeri 129,69 m2, ki ga predstavlja del podstrešnega skupnega prostora – pralnice v tretji etaži stanovanjske hiše v izmeri 6,85 m2, postane izključna last osmega predlagatelja J. D. 3. Predlagajoče stranke se pooblašča, da izposlujejo spremembo elaborata za vpis objektne spremembe v zemljiško knjigo tako, da se del nepremičnine, ki predstavlja del pomožnega prostora, vpisanega pri posameznem delu št. 9 v stavbi št. 326 k.o. X (ID ...), ID znak ..., v izmeri 5,90 m2, priključi posameznemu delu številka 14 v stavbi št. 326 k.o. X (ID ...), ID znak ..., ki predstavlja skupne prostore etažnih lastnikov stanovanj v stavbi št. 326 k.o. X (ID ...), ID znak ....

4. Predlagajoče stranke se pooblašča, da izposlujejo spremembo elaborata za vpis objektne spremembe v zemljiško knjigo tako, da se del nepremičnine, ki predstavlja del podstrešnega skupnega prostora – pralnice v tretji etaži stanovanjske hiše v izmeri 6,85 m2, vpisanega pri posameznem delu št. 14 v stavbi št. 326 k.o. X (ID ...), ID znak ..., priključi posameznemu delu št. 9 v stavbi št. 326 k.o. X (ID ...), ID znak ..., ki je v izključni lasti osmega predlagatelja J. D..

5. Osmi predlagatelj J. D. je dolžan etažnim lastnikom plačati razliko med 12/13 vrednosti podstrešnega skupnega prostora – pralnice iz 2. točke tega sklepa, ki znaša 1.348,48 EUR, in 12/13 vrednosti pomožnega prostora – drvarnice (kotlovnice) iz 1. točke tega sklepa, ki znaša 1.199,15 EUR, kar znaša 149,34 EUR, in sicer: A. K. solastnici skupnih prostorov do 1/13 11,49 EUR, B. Š. solastnici skupnih prostorov do 1/13 11,49 EUR, M. Š. solastnici skupnih prostorov do 1/13 11,49 EUR, A. I. solastnici skupnih prostorov do 1/13 11,49 EUR, J. Č. solastnici skupnih prostorov do 1/13 11,49 EUR, M. P. solastnici skupnih prostorov do 1/26 5,74 EUR, J. P. solastniku skupnih prostorov do 1/26 5,74 EUR, O. D. solastnici skupnih prostorov do 1/13 11,49 EUR,

I. G. solastnici skupnih prostorov do 1/13 11,49 EUR, N. S. solastnici skupnih prostorov do 1/26 5,74 EUR, F. S. solastniku skupnih prostorov do 1/26 5,74 EUR, M. R. solastnici skupnih prostorov do 4/52 11,49 EUR, M. R. solastniku skupnih prostorov do 4/52 11,49 EUR, T. V. solastnici skupnih prostorov do 1/13 11,49 EUR, vsem v roku 15 dni od pravnomočnosti tega sklepa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva pravnomočnosti sklepa pa do plačila.

6. Predlagatelji in nasprotni udeleženci krijejo skupne stroške postopka sorazmerno svojim solastniškim deležem.“.

Predlagatelji trpijo skupne stroške postopka v znesku 172,80 EUR.

Predlagatelji so dolžni 3. nasprotni udeleženki in 4. nasprotnemu udeležencu povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 143,40 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po poteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Litiji je z izpodbijanim sklepom odločilo, da del posameznega dela št. 9 v stavbi št. 326 k.o. X, ID znak ..., pomožni prostor 14,30 m², ki ga predstavlja del pomožnega prostora v pritličju v izmeri 5,90 m², postane skupni prostor etažnih lastnikov stanovanj v navedeni stavbi ter da del skupnega dela št. 16 v navedeni stavbi, ID znak ..., ki ga predstavlja del podstrešnega skupnega prostora – pralnice v tretji etaži stanovanjske hiše, v izmeri 6,85 m², postane izključna last osmega predlagatelja. Skladno s tem je sodišče prve stopnje pooblastilo predlagatelje za izposlovanje spremembe elaborata za vpis objektne spremembe v zemljiško knjigo ter osmega predlagatelja zavezalo plačati etažnim lastnikom, sorazmerno z njihovimi solastniškimi deleži, razliko med 12/13 vrednosti dela podstrešnega skupnega prostora - pralnice in 12/13 vrednosti navedenega dela pomožnega prostora posameznega dela št. 9. Sodišče prve stopnje je še sklenilo, da so nasprotni udeleženci dolžni predlagateljem plačati sorazmeren del skupnih stroškov.

V odprtem pritožbenem roku se zoper navedeni sklep s skupno pritožbo pritožujeta 3. nasprotna udeleženka in 4. nasprotni udeleženec. Uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP – Ur. l. SRS, št. 30/1986 in naslednji). Pritožnika menita, da je protispisna in nepravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženci niso prerekali navedb predlagateljev, da je bil del pomožnega prostora v pritličju, ki je last 8. predlagatelja, uporabljan za skupno kotlovnico. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje v obrazložitvi prišlo samo s sabo v nasprotje, saj v nadaljevanju ugotavlja, da je 4. nasprotni udeleženec zatrdil, da skupne kotlovnice ne uporablja, ker ima lastno etažno ogrevanje. Da pomožnega prostora, ki je v izključni lasti 8. predlagatelja ne uporabljajo vsi, je 4. nasprotni udeleženec trdil tudi v svojem odgovoru z dne 4.1.2012. Zgolj obrazložitev v prid utemeljenosti predloga zaradi uporabe pomožnega prostora v lasti 8. predlagatelja večine etažnih lastnikov po mnenju pritožnikov ni dovolj, zato je sklep v tem delu neobrazložen. Ni jasno, kakšna je materialnopravna podlaga za takšno odločitev, niti niso obrazloženi odločilni razlogi, zaradi česar je podana kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Še manj pa utemeljuje odločitev sodišča dejstvo, da ima 8. predlagatelj interes, da v zameno za odstopljeni pomožni prostor dobi drug prostor v naravi, zaradi česar mu je sodišče prisodilo predlagani del podstrešnega skupnega prostora. V tem delu izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), saj prvostopenjsko sodišče ne navede, kakšen naj bi bil interes 8. predlagatelja, tako da ni mogoče ugotoviti, ali je interes 8. predlagatelja tako odločilen, da pretehta interese nasprotnih udeležencev. Nepravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je že od začetka med etažnimi lastniki obstajalo načelno soglasje o skupni uporabi pomožnega dela v lasti 8. predlagatelja, pri čemer v celoti sledi zgolj navedbam predlagateljev v njihovem predlogu, čeprav takšnega soglasja vsaj pritožnika nista podala. Navedena ugotovitev sodišča je zato popolnoma v nasprotju z listinskimi dokazi, kakor tudi s trditvami posameznih udeležencev v postopku, zaradi česar je podana kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Bistveno kršitev določb postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP predstavlja tudi ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da znaša idealni delež pritožnikov na posameznem delu št. 16 stavbe zgolj 1/13, saj v zvezi s tem ni podalo razlogov in v tem delu sklepa ni mogoče preizkusiti.

Sodišče prve stopnje je v predmetni nepravdni zadevi opravilo tudi narok, pri čemer sta tako 3. nasprotna udeleženka kot 4. nasprotni udeleženec svojo odsotnost z naroka opravičila. Sodišče prve stopnje v zvezi z novimi navedbami 8. predlagatelja, pritožnikoma ni dalo možnosti izjaviti se v smislu 4. člena ZNP.

Sodišče prve stopnje bi moralo skladno s četrtim odstavkom 29. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1 – Ur. l. RS, št. 69/2003 in naslednji) ugotavljati predvsem vrsto posla in porazdelitev bremen ter posledice za etažne lastnike, ki predlogu nasprotujejo. Sodišče v tem smislu svoje odločitve ni obrazložilo niti tako, da bi materialno opredelilo vrsto posla, niti ni obrazložilo.

4. nasprotni udeleženec je zatrjeval ves čas postopka, da uporablja sporni del kot pralnico in da ima v tem prostoru pralni stroj, ki ga v svoji kopalnici ne more namestiti zaradi pomanjkanja prostora. Navedeno logično velja tudi za 3. nasprotno udeleženko, ki je skupaj s 4. nasprotnim udeležencem solastnica posameznega dela št. 10, v katerem živita s svojo mladoletno hčerko. Hkrati navaja, da bi z namestitvijo pralnega stroja v primeru, da bi se predlagana menjava prostorov izvršila, trpel velike stroške, saj bi moral kopalnico v svojem stanovanju povečati in preurediti. Navedena dejstva so namreč odločilna dejstva v konkretnem primeru, le teh pa sodišče prve stopnje očitno ni ugotavljalo oziroma je svojo presojo v zvezi s tem oprlo zgolj na zatrdilo 8. predlagatelja, da je stanovanje pritožnikov nastalo z združitvijo dveh stanovanj, tako da ima dve kopalnici in dve drvarnici, zaradi česar je prvostopenjsko sodišče zaključilo, da imata pritožnika dovolj prostora za namestitev pralnega stroja v svojem stanovanju. Navedbe 8. predlagatelja so povsem neizkazane, pri čemer prvostopenjsko sodišče pritožnikoma ni dalo možnosti, da bi se o teh navedbah izjavila. Ne samo, da pomožni del v lasti 8. predlagatelja, ki bi po predlogu postal skupni del, pritožnikoma ne bi koristil, saj se uporablja kot kotlovnica, česar glede na urejenost lastnega etažnega ogrevanja ne potrebujeta, še več, odvzeta bi jima bila solastninska pravica na sedanjem skupnem delu, ki ga ves čas uporabljata skladno z njegovim namenom.

Priglašata in terjata pritožbene stroške.

Predlagatelji so podali odgovor na pritožbo, v katerem se zavzemajo za zavrnitev pritožbe. Priglašajo in terjajo pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 350. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP sklep preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa je pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po takšnem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka in tudi ne tistih, na katere opozarja pritožba. Tudi pravno relevantno dejansko stanje je bilo pravilno in dovolj popolno ugotovljeno, na njegovi podlagi pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

Pritožbene navedbe, da pritožnikoma ni bila dana možnost izjaviti se v smislu 4. člena ZNP oziroma da je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, niso utemeljene. Pritožnika sta bila namreč na narok pravilno vabljena, vendar nanj nista pristopila, svojega izostanka pa tudi nista opravičila. Od povprečno skrbne stranke oziroma nasprotnega udeleženca je moč pričakovati, da ve, da opravičenje izostanka pomeni navesti razloge, zaradi katerih se naroka ne bo mogel udeležiti ter k temu predložiti tudi ustrezna dokazila, iz katerih izhaja, da na narok ne more priti oziroma na njem sodelovati in da je razlog za to nenaden ter nepredvidljiv (drugi odstavek 115. člena ZPP). Tako zgolj naknadno ustno sporočilo 3. nasprotne udeleženke vpisničarki, da na narok ni pristopila, ker je bila pri zdravniku (uradni zaznamek na list. št. 24 spisa), brez predložitve kakršnihkoli dokazil, ne zadošča, da bi se lahko sodišče prepričalo o opravičljivosti njenega izostanka. Še toliko manj pa zadošča zgolj pisno sporočilo 4. nasprotnega udeleženca sodišču (izjava v zadevi opr. št. N 25/2011 z dne 31.3.2012 na list. št. 18), da se razpisanega naroka ne bo mogel udeležiti, pri čemer ni niti navedel razlogov za svoj izostanek. Sodišče prve stopnje pa tudi ni bilo dolžno v smislu prvega odstavka 108. člena ZPP pozivati pritožnikov k predložitvi dokazil, ki bi izkazovala upravičeno odsotnost z naroka, saj pritožnika v svojih izjavah preložitve naroka niti nista predlagala ter tako ni šlo za primer nerazumljive ali nepopolne vloge. Po vsem povedanem pritožnikoma torej ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem ter zato bistvena kršitev določb postopka iz osme točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

Utemeljeno pa pritožba opozarja, da je za spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli, torej za posel, ki presega okvire rednega upravljanja večstanovanjske stavbe, potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov (drugi odstavek 29. člena SZ-1) ter da takšno soglasje v obravnavanem primeru ni podano. Sodišče lahko v nepravdnem postopku na predlog etažnih lastnikov, ki imajo več od polovice solastniških deležev na skupnih delih odloči o poslih iz drugega odstavka 29. člena SZ-1. Pri tem mora upoštevati zlasti vrsto posla ter porazdelitev bremen in posledice za etažne lastnike, ki so poslu nasprotovali (četrti odstavek 29. člena SZ-1).

Poleg soglasja vseh etažnih lastnikov pa bi predlagatelji za izvedbo predmetne spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli ter njen vpis v zemljiško knjigo morali pridobiti še etažni načrt, ki bi vseboval natančen opis posameznih delov v razmerju do drugih delov in njihove identifikacijske znake, kakor se vpisujejo v kataster stavb. Stvarnopravni zakonik (SPZ – Ur. l. RS, št. 87/2002 in naslednji) namreč v 113. členu določa, da lahko etažni lastniki sklenejo sporazum o tem, da skupni deli postanejo del posameznega dela v etažni lastnini oziroma da iz skupnih delov nastane nov posamezni del, pri čemer se za tak sporazum smiselno uporabljajo določila 108. člena SPZ, ki med drugim kot obvezno sestavino sporazuma o delitvi določa tudi natančen opis posameznega dela zgradbe v razmerju do ostalih delov, torej tehnično delitev zgradbe, ki jo je mogoče povzeti le iz etažnega načrta, na podlagi katerega se opravi vpis v kataster stavb skupaj z identifikacijskimi znaki posameznih ter skupnih delov stavb, ti pa so nadalje bistveni tudi za vpis v zemljiško knjigo (12. člen Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003). Enako pa velja tudi za sodno odločbo, ki nadomešča soglasje etažnih lastnikov. Za slednjo SPZ v tretjem odstavku 110. člena določa, da mora vsebovati vse sestavine sporazuma iz 108. člena, torej tudi natančen opis posameznega dela zgradbe v razmerju do ostalih, ki je povzet iz etažnega načrta. Sodišče prve stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da lahko manjkajoče soglasje etažnih lastnikov nadomesti s svojim sklepom, pri čemer pa je spregledalo, da mora tak sklep vsebovati tudi podatke iz etažnega načrta, ki pa ga predlagatelji niso predložili, niti niso zatrjevali njegovega obstoja in tako niso izpolnili vseh zahtevanih pogojev za to, da bi lahko sodišče tak posel dovolilo.

Po vsem obrazloženem je bilo zato potrebno ob pravilni uporabi materialnega prava (peta alineja 358. člena ZPP) pritožbi 3. nasprotne udeleženke in 4. nasprotnega udeleženca ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se predlog predlagateljev za spremembo v razmerju med skupnimi in posameznimi deli zavrne.

Glede na to, da je pritožbeno sodišče spremenilo odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari, je bilo potrebno spremeniti tudi odločitev o stroških postopka na prvi stopnji. Ker je bil v predmetni zadevi postopek izveden izključno v interesu predlagateljev, ti skladno s tretjim odstavkom 35. člena ZNP trpijo skupne stroške postopka, ki znašajo 172,80 EUR in predstavljajo sodno takso za predlog.

Ker sta 3. nasprotna udeleženka in 4. nasprotni udeleženec s svojo pritožbo uspela, sta upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov, katere jima morajo v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 37. členom ZNP povrniti predlagatelji. Ti stroški znašajo 143,40 EUR in predstavljajo stroške tiskanja in fotokopiranja v višini 20,00 EUR, stroške pošiljanja v višini 10,00 EUR ter sodno takso za pritožbo v višini 113,40 EUR.