Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče je dne 14.4.1999 na podlagi Pogodbe o uskladitvi zemljiškokjižnega stanja z dejanskim, dovolilo vknjižbo lastninske pravice na predlagatelja postopka, predlog za vpis pri parcelah pa zavrnilo. S štirimi posameznimi sklepi pa je pri zadnje navedenih štirih parcelah dovolilo vpis lastninske pravice. Tudi vsi navedeni so imeli z Občino A. sklenjene pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, le da s kasnejšim datumom. V trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče odločalo o predlaganem vpisu predlagatelja glede na dosedanje spisovne podatke ni bilo takšnih ovir za vpis pri vseh šestih parcelah, saj so kupci stanovanj svoje predloge za vpis vložili po 14.4.1999. Pritožba utemeljeno opozarja na kršitev vrstnega reda vpisa, saj je zemljiška knjiga že izvršila vpis lastninske pravice na prej navedene osebe kljub temu, da so njihovi predlogi v zemljiško knjigo prispeli več mesecev za predlogom in da so bili tudi sklepi o vpisu izdani kasneje. Ker pa so bili vpisi na osebe, ki so vložile svoje zemljiškoknjižne predloge kasneje, že izvšeni, nastalega zapleta, ki ga je povzročilo prvostopenjsko sodišče, ni mogoče rešiti drugače kot s tem, da predlagatelj vloži izbrisne tožbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se predlagateljevemu ugovoru ugodi in sklep z dne 14.4.1999 razveljavi ter predlog vrne zemljiškoknjižni referentki v novo odločanje.

Obrazložitev

Zemljiškoknjižno sodišče je s sklepom z dne 14.4.1999 na predlog F.,d.d. dovolilo vknjižbo lastninske pravice na predlagatelja postopka pri dveh od šestih predlaganih parcel, vpisanih v vl.št. 180 k.o. A. Zoper zavrnilni del sklepa je predlagatelj vložil ugovor, ki ga je prvostopenjsko sodišče s sklepom z dne 15.5.2003 zavrnilo. Odločitev je utemeljilo s tem, da je predlagatelj postopka sporne štiri parcele odprodal skupaj s stanovanji, kar kaže na pravilnost zemljiškoknjižnega stanja, vzpostavljenega na podlagi odločb v spisih pod Dn.št. 2905/99, 2903/99, 2901/99 in 2902/99. Zoper tako odločitev se pritožuje predlagatelj po pooblaščencu. V pritožbi zatrjuje, da je odločitev prvostopenjskega sodišča nezakonita, ker je kršilo načelo vrstnega reda, ki je eno izmed temeljnih načel, določenih v Zakonu o zemljiški knjigi. Posledica kršitve vrstnega reda naj bi bila, da bi predlagatelj moral izpodbijati nezakoniti zemljiškoknjižni vpis v pravdi. Zemljiškoknjižno sodišče si je v postopku obravnavanja predlagateljevega ugovora dovolilo odločati o tem, kaj je pritožnik prodal, čeprav je to lahko predmet le pravdnega, nikakor pa ne zemljiškoknjižnega postopka. Sodišče je pritožnika po nepotrebnem v obrazložitvi sklepa poučevalo o možnostih za vložitev izbrisne tožbe. Predlaga razveljavitev sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Iz spisovnih podatkov izhaja, da je zemljiškoknjižno sodišče dne 14.4.1999 pod Dn.št. 730/99 na podlagi Pogodbe o uskaditvi zemljškoknjižnega stanja z dejanskim, sklenjene med Občino A. in F., ž. i. d.d. A., dovolilo vknjižbo lastninske pravice pri parc.št. 714/12 in 725/5, vpisanih pri vl.št. 180 k.o. A., na predlagatelja postopka, predlog za vpis pri parc. št. 714/8, 714/9, 714/10 in 714/11 pa (smiselno) zavrnilo. S štirimi posameznimi sklepi, ki so bili vsi izdani 3.11.1999 in sicer pod Dn.št. 2901/99, 2902/99, 2903/99, 2905/99 pa je pri zadnje navedenih štirih parcelah dovolilo vpis lastninske pravice na A. M., R., L. in M. B., M.in S. P. ter P., S. in M. B.. Tudi vsi navedeni so imeli z Občino A. sklenjene pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, le da s kasnejšim datumom. V trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče odločalo o predlaganem vpisu predlagatelja F.d.d., glede na dosedanje spisovne podatke ni bilo takšnih ovir za vpis pri vseh šestih parcelah, kot jih navaja prvostopenjsko sodišče, saj so kupci stanovanj svoje predloge za vpis vložili po 14.4.1999. Zaključek prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, s katerim je bil zavrnjen ugovor predlagatelja, da namreč zemljiškoknjižno stanje ne more biti drugačno od zdajšnjega, ko so vpisani kupci, je torej povsem v nasprotju s podatki, ki jih je zemljiška knjiga izkazovala v trenutku izdaje prvega sklepa (14.4.1999). Ker je torej tako izpodbijani sklep kot sklep zemljiškoknjižne referentne z dne 14.4.1999 obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se ugovoru predlagatelja ugodi in sklep z dne 14.4.1999 v zavrnilnem delu razveljavi ter v tem delu zadeva vrne zemljiškoknjižni referentki v novo odločanje (14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 63. čl. ZZK in 37. čl. ZNP).

Iz povedanega izhaja tudi, da pritožba utemeljeno opozarja na kršitev vrstnega reda vpisa, saj je zemljiška knjiga že izvršila vpis lastninske pravice na prej navedene osebe kljub temu, da so njihovi predlogi v zemljiško knjigo prispeli več mesecev za predlogom F. in da so bili tudi sklepi o vpisu izdani kasneje. 1. odst. 46. čl. ZZK/95, namreč povsem jasno določa, da se vrstni red vpisa določi po trenutku, ko je predlog vložen pri zemljiškoknjižnem sodišču oz. ko to sodišče prejme listino, ki je podlaga za vpis po uradni dolžnosti. Ker pa so bili, kot to izhaja iz podatkov obravnavanega in priloženih spisov, vpisi na osebe, ki so vložile svoje zemljiškoknjižne predloge kasneje, že izvršeni (29.2.2000, 19.12.1999 in 15.5.2000), nastalega zapleta, ki ga je povzročilo prvostopenjsko sodišče, ni mogoče rešiti drugače kot s tem, da predlagatelj vloži izbrisne tožbe. Pri tem pa bo vrstni red vpisa lahko F. obdržal le v primeru, če bo izbrisno tožbo vložil takoj, saj bo to narekovalo prvostopenjskemu sodišču, da pred vnovičnim odločanjem o predlogu (ki mu glede na zdajšnje z.k. stanje res ne bi bilo mogoče več ugoditi) prekine postopek do pravnomočne odločitve o izbrisni tožbi, s čimer se bo preprečilo morebitnim tretjim (če bi sedaj vpisane osebe nepremičnine dalje prodajale), da dosežejo vpis v svojo korist.