Jedro

Bistveno je, da v času odločanja o ugovoru litispendenca ni podana in zato ni ovire za vodenje tega izvršilnega postopka.

Pri ugovornem razlogu litispendence, na kar tudi sicer sodišče pazi po uradni dolžnosti, odgovora upnika na dolžničin ugovor tudi po mnenju višjega sodišča ni bilo treba vročiti dolžnici v odgovor pred odločitvijo o ugovoru.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Dolžnica sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnice zavrnilo in ohranilo v veljavi sklep o izvršbi z dne 26. 5. 2017. 2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru ugodi in predlog upnika zavrže oziroma zavrne, oziroma razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnica je v ugovoru kot edini ugovorni razlog zoper sklep o izvršbi uveljavljala obstoj litispendence. Zatrjevala je namreč, da je upnik na podlagi istega izvršilnega naslova sodišču predlagal izvršbo na nepremičnino parc. št. 1, last dolžnice do celote, enako kot v tem postopku, zadeva pa naj bi se vodila pod št. I 135/2017. Ob smiselni uporabi četrtega odstavka 189. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali ne teče morda med istimi strankami o istem izvršilnem zahtevku drug izvršilni postopek. Dolžnica je z ugovorom opozorila sodišče na navedeno procesno oviro. Ugovor dolžnice je sodišče vročilo upniku v odgovor, v katerem je pojasnil, da je Okrajno sodišče na Jesenicah s sklepom I 132/2017 (in ne 135/2017) 2. 6. 2016 razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je dolžnica dolžna plačati glavnico v znesku 52.441,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi z izvršbo na zastavljeni nepremičnini ID znak 1, in v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo. Ta odgovor je sicer res vročilo dolžnici po tem, ko je bil že izdan izpodbijani sklep, vendar s tem še ni avtomatično kršena pravica dolžnice do izjave.

6. Vročitev odgovora upnika na ugovor dolžnika ni zakonsko predpisano procesno dejanje izvršilnega sodišča. Izmenjava vlog ni namenjena sama sebi, temveč varovanju bistva človekove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko stranka izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici, tako o dejanskih kot o pravnih vidikih zadeve.1 Sodišču je prepuščena presoja, ali je treba vlogo stranke vročiti v izjavo nasprotni stranki, pri čemer pa mora tudi preprečiti zavlačevanje postopka, saj izmenjava vlog ne sme potekati v nedogled. Glede na to, da je bil edini ugovorni razlog uveljavljanje litispendence, na kar tudi sicer sodišče pazi po uradni dolžnosti, odgovora upnika na dolžničin ugovor tudi po mnenju višjega sodišča ni bilo treba vročiti dolžnici v odgovor pred odločitvijo o ugovoru.

7. O navedenem ugovornem razlogu bi sodišče prve stopnje enako odločilo tudi brez upnikovega odgovora na ugovor, saj ni presojalo dejstev, ki bi se štela za resnična, če upnik ne bi odgovoril (58. člen ZIZ), temveč je lahko utemeljenost ugovora na enostaven način po uradni dolžnosti sámo preverilo s pregledom in primerjavo obeh izvršilnih zadev. Uveljavljena absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zato ni podana.

8. Dolžnica tudi neutemeljeno uveljavlja absolutni bistveni kršitvi določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče prve stopnje je v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnilo, da je bil s sklepom I 132/2017 z dne 2. 6. 2016 sklep o izvršbi z dne 20. 4. 2017 razveljavljen v delu, ki se je nanašal na izterjavo zneska v višini 52.441,28 EUR, kar je terjatev, ki se izterjuje tudi v predmetnem izvršilnem postopku. To logično pomeni, da se v zadevi I 132/2017 ne izterjuje več terjatev, ki se izterjuje v obravnavani izvršilni zadevi, in že iz tega razloga ni procesne ovire za vodenje postopka. Višje sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa ne vidi nerazumljivosti in nasprotja z listinami, tako da je sklep mogoče preizkusiti.

9. Res je sicer obstajala procesna ovira v času vložitve predloga za izvršbo in izdaje sklepa o izvršbi, vendar pa je za odločitev o ugovoru odločilno, da je odpadla z izdajo sklepa I 132/2017 z dne 2. 6. 2016, ki je postal pravnomočen 16. 6. 2017, torej pred odločitvijo o ugovoru dolžnice.

10. Zmotno je stališče pritožnice, da je argumentacija sodišča v očitnem nasprotju s trditvami upnika, ki je v odgovoru na ugovor potrdil, da je tudi v tem postopku uveljavljal isto terjatev, kot jo je uveljavljal v postopku I 132/2017. Teh trditev ne gre razumeti kot neprerekanih dejstev v smislu prvega in drugega odstavka 58. člena ZIZ oziroma 214. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zardi katerih bi bilo utemeljeno ugovoru ugoditi. Bistveno je, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v času odločanja o ugovoru litispendenca ni podana in zato ni ovire za vodenje tega izvršilnega postopka.

11. Pritožba je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Dolžnica, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Prim. odločbo Ustavnega sodišča Up-419/10-17 z dne 2. 12. 2010.