Jedro

Zgolj navedba skladnih EMŠO in davčne številke ni zadoščala za nedvoumno identifikacijo dolžnice, ampak bi moral upnik navesti pravilno osebno ime in njen naslov. Ti podatki se morajo medsebojno skladati – ustrezati morajo tako opisani osebi v centralnem registru prebivalstva, brez tega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni dopustno izdati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje upnikov predlog za izvršbo zavrglo z obrazložitvijo, da ga je sicer v danem roku dopolnil, vendar pa sodišče v centralnem registru prebivalstva dolžnice ni moglo nedvoumno identificirati, ker EMŠO in davčna številka ne pripadata osebi s priimkom A. 2. Zoper sklep je vložil upnik po pooblaščenki pravočasno pritožbo. Navaja, da je upnik po pridobitvi podatkov s strani pristojnih institucij (podatki CRP, priloga št. 4) podal dopolnitev predloga z EMŠO številko in s popravkom imena iz Sandra v Sanda. Višjemu sodišču predlaga, da ugodi pritožbi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Določba drugega odstavka 41. člena ZIZ določa obvezne sestavine predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, med drugim tudi navedbo dolžnika z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena ZIZ, to pa je z navedbo osebnega imena in naslova prebivališča ter datumom rojstva ali EMŠO ali davčne številke ali drugega istega povezovalnega znaka oziroma ustreznega identifikacijskega podatka. Ne zadošča, da upnik navedene le pravilno EMŠO ali davčno številko oziroma oboje, niti v primeru, če ti številki pripadata isti osebi, temveč mora navesti tudi pravilno osebno ime in naslov prebivališča (1. točka prvega odstavka 16.a člena ZIZ), medtem, ko mora upnik navesti datum rojstva ali EMŠO ali davčno številko ali drug isti povezovalni znak ali drug ustrezen identifikacijski podatek (2. točka prvega odstavka 16.a člena ZIZ) le v primeru, ko sodišče ob preverjanju v elektronsko dosegljivih evidencah ne more nedvoumno identificirati dolžnika na podlagi ostalih identifikacijskih podatkov iz prvega odstavka 16.a člena ZIZ, ki so v predlogu za izvršbo (tretji odstavek 41. člena ZIZ).

6. Upnik je v predlogu za izvršbo navedel osebno ime, davčno številko in naslov dolžnice, ti podatki pa niso zadoščali za nedvoumno identifikacijo, kar je sodišče ugotovilo ob preverjanju v elektronsko dosegljivih evidencah, saj se davčna številka, navedena v predlogu za izvršbo, ni ujemala z imenom dolžnice. Sodišče je zato upnika s sklepom z dne 9. 1. 2014 utemeljeno pozvalo k dopolnitvi predloga. Upnik je nato, potem ko je dvakrat zaprosil za podaljšanje roka za dopolnitev, predlog za izvršbo dopolnil tako, da je popravil ime dolžnice (namesto Sandra je navedel Sanda) in z navedbo EMŠO številke, medtem ko je davčno številko in naslov ter priimek dolžnice navedel iste kot v prvem predlogu za izvršbo. Vendar pa je sodišče prve stopnje ob ponovnem preverjanju v elektronsko dosegljivih evidencah (v centralnem registru prebivalstva) ugotovilo, da davčna številka in EMŠO številka ne pripadata osebi s priimkom A. Tako zgolj navedba skladnih EMŠO in davčne številke ni zadoščala za nedvoumno identifikacijo dolžnice, ampak bi moral upnik navesti pravilno osebno ime in njen naslov. Ti podatki se morajo medsebojno skladati – ustrezati morajo tako opisani osebi v centralnem registru prebivalstva, brez tega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni dopustno izdati. To pa ni pomembno zgolj zaradi pravilne označbe dolžnika v smislu citirane določbe, ampak tudi zaradi obveznosti sodišča iz četrtega odstavka 41. člena ZIZ, da po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine po uradni dolžnosti opravi poizvedbe v elektronsko dosegljivih evidencah o podatkih, pomembnih za opravo izvršbe s sredstvi, s katerimi je bila izvršba dovoljena.

7. Upnik mora tako predlogu za izvršbo oziroma po pozivnem sklepu sodišča v dopolnitvi predloga za izvršbo navesti pravilne identifikacijske podatke dolžnika, česar pa upnik v obravnavanem primeru ni storil. Glede na navedeno in upoštevajoč, da upnik v pritožbi ni zatrdil in še manj izkazal, da so dani podatki zadoščali za nedvoumno identifikacijo dolžnice, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Pritožnik je namreč v pritožbi le navedel, da je po pridobitvi podatkov s strani pristojnih institucij (podatki centralnega registra prebivalstva) podal elektronsko dopolnitev predloga z EMŠO številko in s popravkom imena, za kar se upnik sklicuje na izpis iz podatkov CRP (priloga 4 pritožbe). Iz navedene priloge pa niti ne izhaja, da gre za izpis iz centralnega registra prebivalstva, kot zatrjuje pritožnik, niti ne izhaja datum morebitnega izpisa, ampak so na navedeni prilogi le navedeni podatki o EMŠO številki, priimku in imenu, brez podatkov, ki bi potrjevali, da gre za izpis iz uradne evidence.

8. Ker pritožba ni utemeljena in niso podati pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).