Jedro

Udeleženci pretepa, v katerem je bil poškodovan oškodovanec in v katerem mu je nastala negmotna škoda, odgovarjanje solidarno. Zamudne obresti od negmotne škode tečejo po čl. 129/2 ZOR od sojenja na prvi stopnji dalje.

Izrek

Pritožba se glede glavnega zahtevka z a v r n e kot neutemeljena in se v tem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje, deloma pa se pritožbi u g o d i in se obrestni izrek sodbe sodišča prve stopnje tako s p r e m e n i , da tečejo zamudne obresti od zneska 126.000,00 SIT od 1. 4. 1997 dalje do plačila.

Tožena stranka trpi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je deloma ugodilo zahtevku tožnika in je naložilo tožencema, da morata tožniku nerazdelo plačati znesek 131.930,50 SIT s pripadki. Ugotovilo je, da sta toženca do 70 % odgovorna za tožnikovo škodo, ki mu je nastala v pretepu dne 12. 10. 1991, tožnik sam pa, da je prispeval k nastanku svoje škode do 30 %.

Tožnikovemu zahtevku za plačilo odškodnine je za fizične bolečine in neugodnosti zdravljenja ugodilo do zneska 150.000,00 SIT, višji zahtevek v znesku 100.000,00 SIT je zavrnilo. Zahtevku za strah je ugodilo do zneska 30.000,00 SIT, višji zahtevek v znesku 50.000,00 SIT pa zavrnilo. Ugodilo je tudi zahtevku za plačilo materialne škode - popravila proteze in stroškov zdravniškega spričevala. Glede na tožnikov prispevek k nastanku škode, je naložilo tožencema, da morata tožniku povrniti 70 % od prisojenih zneskov za materialno in imaterialno škodo v znesku 131.930,50 SIT. Za materialno škodo je naložilo tožencema plačilo zamudnih obresti od nastanka te škode dalje, za nematerialno pa od 12. 4. 1994 dalje.

Zoper sodbo sta se toženca pritožila iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Trdila sta, da je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo, da tožnik v pretepu ni uporabil noža. Izpovedbe prič in strank so res zelo različne, zato je sodišče ravnalo napačno, ko je verjelo, da so vsi še najverodostojneje izpovedali pred policisti takoj po škodnem dogodku. Ni razloga, da sodišče ni verjelo tožencema - namreč da je tožnik uporabil nož in da ga je prvi toženec v silobranu pretepel in da drugi toženec ni sodeloval v pretepu, ampak ta čas doma spal. Odklanjata vsako odgovornost za škodni dogodek in predlagata takšno spremembo sodbe sodišča prve stopnje, da se zahtevek tožnika v celoti zavrne, tožencema pa prisodijo stroški postopka.

Pritožba je glede glavne stvari neutemeljena, utemeljena je le v delu, ki določa začetek teka zamudnih obresti za negmotno škodo.

Sodišče prve stopnje je oprlo svojo odločitev na izveden dokazni postopek in je ocenilo vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj ter nato sprejelo dokazno oceno, ki je pritožba ni izpodbila. Poudariti je potrebno, da ni izkazano, da je prvi toženec zadobil kakšno poškodbo od noža, ali kakšno drugo poškodbo. Sam je v najlepših moških letih, vešč borilnih športnov (po lastni izjavi) in je pretepal starega človeka. Ta je izkazano besedno izzival in grozil, vendar verbalni izziv ne opravičuje fizičnega napada, grožnjo pa je sodišče prve stopnje ocenilo s prispevkom k škodnemu dogodku. Da je tožnik vzel v roke nož in ga tudi uporabil, niti toženec niti priče na njegovi strani ne zatrjujejo in sodišče prve stopnje pravilno ni verjelo prvemu tožencu, da je tožnik imel v roki nož in ocenilo takšno trditev tožene stranke kot poskus razbremenitve lastne krivde.

Ta ocena sodišča prve stopnje je ob sicer ugotovljenem dejanskem stanju prepričljiva. Toženec ne zanika, da je tožnika pretepel, tožnikove poškodbe pa, kot so zaznamovane z zdravniško dokumentacijo, izvirajo iz pretepa.

Prav tako je sodišče prepričljivo obrazložilo, zakaj ne verjame, da je drugi toženec mirno spal v hiši, ko so se pred hišo pretepali njegovi najbližji sorodniki, njegovi gostje in njegova žena pa so to opazovali. Tako pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno ugotovilo in sprejelo pravilno dokazno oceno o odgovornosti obeh tožencev.

Višine prisojene odškodnine tožena stranka ni posebej, zlasti pa ne obrazloženo izpodbijala v pritožbi. Zato je pritožbeno sodišče preizkusilo sodbo v tem obsegu le v okviru uradnega preizkusa po čl. 365/II ZPP. Glede na poškodbe, ki jih je tožnik utrpel (zlom 7 rebra na desni strani, podplutba z raztrganino na desni strani brade, udarnine na desni strani vratu, rami, komolcu, podlahti in palcu desnice) in bolečinsko obdobje, intenzivnost bolečin (okoli 1 mesec in 13 dni) ter neugodnosti zdravljenja, vse opisano v obrazložitvi sodbe ter prestani strah, je sodišče prve stopnje pravilno ob uporabi čl. 200 ZOR in načel, ki jih mora po tem zakonitem določilu upoštevati, tudi materialno pravno po višini odločilo o sporu pravdnih strank.

Sodišče prve stopnje je tudi pravilno po čl. 206 ZOR odločilo o solidarni odgovornosti obeh tožencev.

Zmotno je sodišče prve stopnje le uporabilo določila čl. 189/2 ZOR o začetku teka zamudnih obresti. Te se za negmotno škodo dosojajo od dneva sojenja na prvi stopnji dalje. Zato je pritožbeno sodišče v obrestnem delu izreka sodbe spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je določilo začetek teka zamudnih obresti za negmotno škodo od dneva sojenja na prvi stopnji dalje.