Jedro

Na podlagi 157. člena ZPP bi sodišče prve stopnje tožeči stranki lahko naložilo plačilo toženkinih pravdnih stroškov le ob izpolnjenem dodatnem pogoju, tj. če tožena stranka obenem ne bi dala povoda za tožbo. Iz podatkov spisa pa izhaja, da je tožena stranka več kot očitno dala povod za tožbo; tožena stranka kljub več opominom/pozivom tožeče stranke ni poravnala vtoževane terjatve (neprerekana trditev tožeče stranke), njenemu plačilu se je tožena stranka upirala še v ugovoru zoper sklep o izvršbi.

Sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni izvršilni naslov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se IV. točka izreka izpodbijane odločbe spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 438,00 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od preteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 78,00 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od preteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno odločbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 29544/2016 z dne 30. 3. 2016 v 1. in 3. odstavku izreka razveljavilo in postopek nadaljevalo kot po tožbi (I. točka izreka). Ugotovilo je, da na dan 3. 5. 2016 obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v skupni višini 10.999,80 EUR (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožeči stranki do 27. 9. 2021 plača 2.749,95 EUR (III. točka izreka), tožeči stranki pa, da toženi stranki v roku 15 dni povrne njene pravdne stroške v višini 417,52 EUR (IV. točka izreka).

2. Zoper odločitev o stroških postopka (IV. točka izreka) se je iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožila tožeča stranka. Višjemu sodišču je predlagala, da odločbo v izpodbijani IV. točki izreka spremeni tako, da toženi stranki naloži v plačilo tožničine stroške pravdnega postopka. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in višjemu sodišču predlagala, da odločitev o stroških delno spremeni tako, da tožeči stranki naloži v plačilo (kot separatne) stroške tožene stranke za pripravo prve pripravljalne vloge in administrativne stroške v skupni višini 234,09 EUR, toženi stranki pa naloži v plačilo 64,00 EUR izvršilnih stroškov tožeče stranke. Zahtevala je tudi povrnitev pritožbenih stroškov, vse s pripadajočimi obrestmi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je sodišče prve stopnje, sklicujoč se na 157. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne pravdne stroške, ker je slednja v prvi vlogi pripoznala tožbeni zahtevek.

6. Pritožba utemeljeno opozarja, da bi sodišče prve stopnje tožeči stranki na podlagi 157. člena ZPP lahko naložilo plačilo toženkinih pravdnih stroškov le ob izpolnjenem dodatnem pogoju, tj. če tožena stranka obenem ne bi dala povoda za tožbo. Iz podatkov spisa pa izhaja, da je tožena stranka več kot očitno dala povod za tožbo; tožena stranka kljub več opominom/pozivom tožeče stranke ni poravnala vtoževane terjatve (neprerekana trditev tožeče stranke), njenemu plačilu se je tožena stranka upirala še v ugovoru zoper sklep o izvršbi.

7. Da tožeči stranki ni mogoče naložiti plačila toženkinih pravdnih stroškov na podlagi 157. člena ZPP, se strinja tudi tožena stranka v odgovoru na pritožbo. Vendar obenem navaja, da bi morala tožeča stranka, takoj ko je izvedela, da je bila njena terjatev priznana v postopku poenostavljene prisilne poravnave, umakniti tožbo, ker da od takrat dalje ni imela več pravnega interesa za nadaljevanje pravdnega postopka. Ker tako ni postopala, tožena stranka meni, da ji mora tožeča stranka skladno s prvim odstavkom 156. člena ZPP povrniti vse pravdne stroške, ki so ji nastali od zaključka postopka poenostavljene prisilne poravnave dalje.

8. Višje sodišče povzeto stališče tožene stranke ocenjuje za materialnopravno zmotno. Glede na dikcijo tretjega odstavka 215. člena v zvezi z 221.b členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave (221.g člen) ni izvršilni naslov, saj se v njem terjatve ne ugotavljajo, dolžniku pa se v posledici tega ne nalaga obveznost plačila terjatev upnikov, ki so zajeti v posodobljenem seznamu terjatev. Za te postopke se namreč v skladu z 221.b členom ZFPPIPP smiselno uporabljata le 1. in 2. točka prvega odstavka 210. člena citiranega zakona, kar pomeni, da sodišče s sklepom o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi le odloči, da se takšna poravnava potrdi in ugotovi njeno vsebino (navede delež plačila terjatev upnikov, roke za njihovo plačilo ter obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo). Ne uporabljata pa se 3. in 4. točka prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da sodišče ne odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave in v posledici tega ne naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, v skladu s pogoji potrjene poenostavljene prisilne poravnave. S pravnomočnostjo sklepa o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi v skladu s prvim odstavkom 214. člena v zvezi z 221.b členom ZFPPIPP le preneha upnikova pravica uveljavljati v sodnem postopku (navadno) terjatev v višjem deležu, kot je določen v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi ali z višjimi obrestmi, in pred potekom rokov za plačilo, ki so določeni v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. Ker torej tožeča stranka z izdajo sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni pridobila izvršilnega naslova za vtoževano terjatev, je upravičeno nadaljevala že začet pravdni postopek. Ker je v pravdi tožeča stranka tudi v celoti uspela (tožena stranka je pripoznala tožbeni zahtevek), mora tožena stranka na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP tožeči stranki povrniti vse potrebne pravdne stroške.

9. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in IV. točko izreka izpodbijane odločbe spremenilo tako, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti 483,00 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priznani znesek stroškov predstavlja izvršilne stroške tožeče stranke v višini 64,00 EUR, stroške poštnine v višini 4,00 EUR ter, ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta na prvi stopnji (10.903,87 EUR), strošek doplačila sodne takse v višini 415,00 EUR.

10. Ker je tožeča stranka v celoti uspela s pritožbo, ji mora tožena stranka povrniti tudi stroške pritožbenega postopka, ki obsegajo sodno takso za pritožbo v višini 78,00 EUR (glede na to, da vrednost spornega predmeta v pritožbenem postopku znaša 417,52 EUR). Naložene pritožbene stroške mora tožena stranka plačati tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

11. O pritožbi je skladno z določbo prvega odstavka 366.a člena ZPP odločal sodnik posameznik.