Izvajanje videonadzora in spremljanje dogajanja v živo

Datum

13.02.2023

Številka

07121-1/2023/84

Kategorije

Moderne tehnologije, Video in avdio nadzor

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 24. 1. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede izvajanja videonadzora v živo (na primer na bencinskem servisu, v trgovini). Zanima vas, ali lahko skladno z ZVOP-2 dovoljeno prikazovanje kamer v živo, če je to ustrezno označeno na obvestilu, na kamerah pa niso vidni podatki bančnih in drugih kartic ter avtomobilskih tablic. Zanima vas tudi, če je sporno, da se v tem primeru na kamerah v živo vidijo osebe.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Za zakonito izvajanje videonadzora je nujno zadostiti zahtevam 76. člena ZVOP-2 in zahtevam 13. člena Splošne uredbe. Poleg tega morajo biti glede zavarovanja videonadzornega sistema spoštovane zahteve iz 24. in 32. člena Splošne uredbe.

Videonadzor je v skladu Splošno uredbo načeloma dopusten takrat, ko za njegovo izvajanje obstaja ena izmed pravnih podlag, ki jih določa 1. odstavek 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Nadalje je upravljavec, ki izvaja videonadzor, dolžan objaviti obvestilo, ki mora poleg informacij iz prvega odstavka 13. člena Splošne uredbe obvezno vsebovati tudi informacije, ki jih določa 4. odstavek 76. člena ZVOP-2. Ta med drugim zahteva, da je na obvestilu vključena informacija o neobičajni nadaljnji obdelavi podatkov, kamor spada tudi spremljanje dogajanja v živo (v tem primeru mora upravljavec poskrbeti tudi za možnost zvočne intervencije).

Konkretne presoja, kako naj se v posameznih primerih izvaja videonadzor in ali ter za katere namene in na kakšen način je morda dopusten prenos žive slike, IP v mnenju ne more podati.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da je pri izvajanju videonadzora nujno zadostiti zahtevam, ki jih postavljata Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2) v 76. členu in Splošna uredba o varstvu podatkov (v nadaljevanju Splošna uredba) v 13. členu. Prav tako je treba upoštevati določbe glede zavarovanja videonadzornega sistema, ki jih določata 24. in 32. člen Splošne uredbe.

IP nadalje pojasnjuje, da je videonadzor v skladu Splošno uredbo načeloma dopusten takrat, ko za njegovo izvajanje obstaja ena izmed pravnih podlag, ki jih določa 1. odstavek 6. člena Splošne uredbe:

•privolitev (točka (a)),

•sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)),

•zakon (točka (c)),

•zaščita življenjskih interesov posameznika (točka (d)),

•izvajanje javne naloge (točka (e) v zvezi s četrtim odstavkom 9. člena ZVOP-1),

•zakoniti interesi upravljavca, če ne prevladajo interesi in pravice oz. svoboščine posameznika (točka (f)).

IP nadalje poudarja, da je po 4. odstavku 76. člena ZVOP-2 upravljavec, ki izvaja videonadzor, dolžan objaviti obvestilo, ki mora poleg informacij iz prvega odstavka 13. člena Splošne uredbe obvezno vsebovati naslednje informacije:

•pisno ali nedvoumno grafično opisano dejstvo, da se izvaja videonadzor;

•namene obdelave, navedbo upravljavca videonadzornega sistema, telefonsko številko ali naslov elektronske pošte ali spletni naslov za potrebe uveljavljanja pravic posameznika s področja varstva osebnih podatkov;

•informacije o posebnih vplivih obdelave, zlasti nadaljnje obdelave;

•kontaktne podatke pooblaščene osebe (telefonska številka ali naslov e-pošte);

•neobičajne nadaljnje obdelave, kot so prenosi subjektom v tretje države, spremljanje dogajanja v živo, možnost zvočne intervencije v primeru spremljanja dogajanja v živo.

Kot določa 5. odstavek 76. člena ZVOP-2, so lahko informacije o neobičajni nadaljnji obdelavi podane tudi preko spletne strani. Glede nujnih informacij, ki morajo biti na obvestilu o izvajanju videonadzora je stališče IP, da mora izvajalec videonadzornega sistema na obvestilu navesti vsaj dejstvo (pisno ali grafično), da se izvaja videonadzor ter objaviti spletni naslov (URL), kjer so dostopne vse informacije iz 13. člena Splošne uredbe. IP priporoča, da ob tem navede tudi namene obdelave, navedbo upravljavca videonadzornega sistema, telefonsko številko ali naslov elektronske pošte ali spletni naslov za potrebe uveljavljanja pravic posameznika s področja varstva osebnih podatkov. Ostale informacije so lahko navedene bodisi v obvestilu bodisi na spletni strani, na katero napotuje obvestilo.

Glede spremljanja videonadzora v živo pa IP posebej izpostavlja 5. točko 4. odstavka 76. člena ZVOP-2, ki določa, da mora upravljavec v obvestilu o videonadzoru posebej opozoriti na možne neobičajne nadaljnje obdelave podatkov, kamor spada tudi spremljanje dogajanja v živo, poleg tega mora v primeru snemanja v živo obstajati tudi možnost zvočne intervencije.

Ob tem IP dodaja še, da osebam, ki niso pooblaščene za izvajanje namenov videonadzora (npr. varovanje), nedopustno omogočiti dostop do kakršnega koli prenosa žive slike ali do posnetkov preko mobilnih telefonov, prenosnih računalnikov ipd.

V upanju, da smo vam pomagali, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka